Vse pogostejše suše in vročinski valovi zahtevajo spremembe tako pri izbiri rastlinskih vrst in sort kot pri tehnologijah pridelave. Raziskovalka Kmetijskega inštituta Slovenije Barbara Pipan poudarja, da prilagajanje kmetijstva na sušo ni več vprašanje prihodnosti, temveč sedanjosti.
Na KIS razvijajo sorte krompirja, fižola, ajde in krmnih rastlin, ki so med drugim odpornejše na pomanjkanje vode, visoke temperature, bolezni in škodljivce. Razvoj nove sorte je dolgotrajen – pri fižolu lahko traja približno deset let.
Med rastlinami, ki bi lahko v prihodnje pridobile večji pomen, se posebej obetavno kaže vigna, stročnica, ki izvira iz Afrike in dobro prenaša vročino ter pomanjkanje vode. Na letošnjih poskusnih poljih KIS je brez namakanja ostala vitalna tudi ob ekstremnih temperaturah in se izkazala bolje od najbolj odpornih genotipov navadnega fižola. Perspektiven je tudi beli volčji bob.
Strokovnjaki opozarjajo, da zgolj odpornejše sorte ne bodo dovolj. Pomembni bodo zmanjšana obdelava tal, več organske snovi, zastiranje tal, dosevki, raznolik kolobar in vključevanje stročnic. Tudi namakanje ob ekstremni vročini ni vedno učinkovito, saj lahko rastline zaradi fiziološkega stresa omejijo transport vode.
Slovenski kmetje so spremembe načeloma pripravljeni uvajati, vendar jih pri tem omejujejo stroški, dostopnost tehnologij ter dolgotrajni in zapleteni postopki za pridobivanje dovoljenj.