Sistem umetne inteligence, ki so ga razvili švedski raziskovalci, naj bi analiziral obsežno bazo približno 60.000 fenotipskih, fizioloških in presnovnih povezav pri kvasovki Saccharomyces cerevisiae ter na podlagi teh podatkov ustvaril skoraj 2.000 preverljivih napovedi o tem, kako različna hranila vplivajo na rast celic in njihovo odpornost na stres. Zasnovan je tako, da naj bi samostojno izvedel skoraj celoten cikel znanstvenega raziskovanja.
Če se bo takšen pristop v nadaljnjih raziskavah potrdil, bi orodja te vrste lahko prevzela pomemben del rutinskega znanstvenega dela, zlasti pri generiranju in prednostnem razvrščanju hipotez. Hkrati pa napovedi, ki se nanašajo na povezavo med hranili, rastjo celic in odpornostjo na stres pri kvasovkah, odpirajo vprašanje, kako bo znanstvena skupnost preverjala in potrjevala trditve, ki jih generira popolnoma avtonomen algoritem.