Skupine učiteljev in del zaposlenih v šolstvu se noveli upirajo, saj opozarjajo, da bi razširjena pooblastila lahko segla tudi do posameznikov v šolah. Po njihovih navedbah bi lahko državni zbor odredil parlamentarno preiskavo tudi zoper učitelje, ti pa, če bo novela potrjena, ne bi več imeli učinkovite možnosti, da akt o odreditvi preiskave še pred začetkom izpodbijajo na Ustavnem sodišču.
Dodatno nezaupanje je sprožil lanski nastop državne sekretarke na ministrstvu za izobraževanje Mojce Škrinjar, ki je po navedbah učiteljev napovedala zahtevo po seznamu učiteljev, podpisnikov peticije proti trgovinskemu sporazumu z Izraelom.
Zagovorniki novele poudarjajo, da ta posodablja institut parlamentarne preiskave, uvaja jasno opredeljeno sodno varstvo po zaključku preiskave in omejuje možnost ustavne presoje akta o odreditvi preiskave, medtem ko pravniki in človekoljubne organizacije svarijo pred znižanjem standardov človekovih pravic.