Aplikacije z umetno inteligenco vse bolj vstopajo v svet otroških pravljic. Po opisu razvijalcev lahko starši vnesejo otrokovo ime, najljubšo žival in trenutni interes, sistem pa iz teh podatkov sestavi povsem novo zgodbo.
Nekatera orodja naj bi šla še korak dlje in ponujala glasno branje s pomirjujočim sintetičnim glasom, ki sam prevzame vlogo bralca. Prav ta zamenjava človeškega glasu z algoritmom skrbi del strokovne javnosti.
Publikacija Today's Parent opozarja, da lahko otroci, če starševski glas ob večernem branju nadomesti umetna inteligenca, zamudijo ključne čustvene in razvojne koristi, ki jih prinaša neposreden stik z osebo, ki jo poznajo in ji zaupajo. Po tej oceni branje ni le prenos besedila, temveč trenutek, ko se skozi ton glasu, pogled in skupno doživljanje zgodbe gradi otrokova čustvena pismenost.
Sporočilo je jasno: umetna inteligenca lahko pomaga pri ustvarjanju zgodb in jih občasno celo prebere namesto odraslega, vendar naj ostane pripomoček. Kadar pravljica pride iz povsem sintetičnega glasu, brez odziva na otrokova vprašanja in brez telesne bližine, ostane tehnologija brez tistega, kar pravljico pred spanjem naredi za enega najpomembnejših trenutkov dneva – odnosa med otrokom in staršem.