Uran ima os vrtenja, nagnjeno za več kot 90 stopinj glede na njegovo orbito, kar planet dobesedno postavlja na stran. Njegovo magnetno polje ni poravnano s to osjo, temveč je zamaknjeno in nagnjeno še za dodatnih 60 stopinj.
Takšna kombinacija skrajno nagnjene osi in zamaknjenega magnetnega polja ustvarja izjemno zapleteno geometrijo magnetnega okolja okoli planeta. Z vsakim obratom se razmerje med vrtenjem in magnetnim poljem spremeni, zato Uranovo magnetno območje ni preprosta, stabilna struktura.
Nekateri znanstveni modeli nakazujejo, da bi ravno rotacija lahko povzročala, da se udarni val pred magnetnim območjem Urana v enem uranskem dnevu razširi in nato spet skrči. Ta povezava med rotacijo in t. i. »bow shockom« za zdaj ostaja hipoteza, ki jo je treba dodatno preveriti.