Urgentna zdravnica Lisa Federle poroča, da se na njenem oddelku pojavlja vse več pacientov z difuznimi strahovi in paničnimi napadi, kar spreminja vsakodnevno delo urgentne službe. Po njenih izkušnjah ljudje pogosto prihajajo brez jasnih telesnih znakov bolezni, a z močnim občutkom ogroženosti, ki ga je težko pomiriti.
Kot ilustrativen primer Federlejeva navaja pacienta, ki ga nenehno spremlja strah pred možganskim tumorjem in bi, kot opisuje, najraje ves čas hodil na preiskave z magnetno resonanco. Takšna vztrajna potreba po potrditvah diagnostike kaže, kako močno lahko nejasna tesnoba vpliva na vedenje bolnikov.
Po njenih izkušnjah takšni primeri dodatno obremenjujejo urgentne ambulante, saj morajo zdravniki poleg nujne medicinske oskrbe vedno več časa nameniti razlagi izvidov in zamejevanju neutemeljenih strahov. Hkrati morajo paziti, da diagnostične kapacitete ostajajo dostopne za resnično nujne primere.