Kropa bo danes znova v znamenju tradicionalnega praznika kroparskih kovačev Kovaški šmaren, ki ga v sodelovanju z drugimi društvi in posamezniki vsako leto pripravlja tamkajšnje turistično društvo. V sklopu prireditve bodo potekale etnološke predstavitve in delavnice, med katerimi bo večina vsebinsko povezanih z zgodovino železarske obrti v Kropi.
Kropa, kraj pod Jelovico, je bila stoletja rudarsko, oglarsko, fužinarsko, žebljarsko in tovorniško naselje. Poseben pečat so ji dajali ljudje. Življenje je bilo težko, delavnik je bil dolg, trajal je do 16 ur na dan. Zaslužek je bil slab, z njim se je težko preživelo, pravijo v Turističnem društvu Kropa.
Leta 1705 so s pomočjo čudeža dobili upanje, da bo enkrat le bolje. Tega leta je sedem dečkov našlo podobico Marije milostljivega srca in ji postavilo oltarček. Pozneje so na tem mestu zgradili cerkev sv. Matere božje, ki ji Kroparji rečejo Kapelca. Dan njene posvetitve, 2. julij, je postal praznik kroparskih delavcev, kovaški šmaren.
Ob obeležitvi letošnjega praznika so strnili kulturne, etnološke, športne, zabavne in družabne dogodke. Kuhali bodo oglje, na Jelovici nabrano železovo rudo bodo stalili v kovano železo, kovač v vigenjcu bo skoval žebelj, umetniški kovač skulpturo, v gostilnah pa se bodo kuhale stare kroparske jedi. Življenje Kroparjev nekdaj bodo obiskovalci lahko spoznavali v Kovaškem muzeju, vigenjcu Vice ter v muzejski hiši Fovšaritnica.
Prvi naseljenci Krope so na območju Jelovice odkrili železovo rudo pred približno osmimi stoletji. Odkritju je sledila postavitev prvih peči, v katerih so jo začeli taliti. V 15. stoletju so kot vir energije začeli uporabljati vodo, postavili pa so tudi dve fužini, ki sta omogočali pridobivanje kakovostnega kovnega železa.
Konec 15. stoletja, ki je sovpadal z začetkom vladavine Habsburžanov, je Kropa dosegla velik razvoj. Sočasno s širitvijo pridobivanja železa so Kroparji začeli kovati žeblje, ki so jih prodajali po vsej Evropi. Kovali so jih v posebnih kovačnicah, ki jim Kroparji rečejo vigenjci.