Na parlamentarnih volitvah v Maroku je po začasnih izidih največ sedežev osvojila desnosredinska Stranka za pristnost in sodobnost, PAM. Pripadlo ji je 97 od 395 sedežev. Drugi je Nacionalni zbor neodvisnih dosedanjega premierja Aziza Akhannoucha s 66 sedeži, tretja pa stranka Istiqlal s 65.
V opoziciji je največ pridobila zmerna islamistična Stranka za pravičnost in razvoj, ki je osvojila 54 sedežev. S tem se je občutno pobrala po slabem rezultatu na volitvah pred petimi leti. Volilna udeležba je znašala 38 odstotkov, kar je najmanj po letu 2007.
Volitve so zaznamovali predvsem visoka brezposelnost, neenakost in nezaupanje v politični razred. Kljub gospodarski rasti in velikim infrastrukturnim projektom pred svetovnim prvenstvom v nogometu leta 2030 ostaja nezadovoljstvo izrazito zlasti med mladimi. Po maroški ustavni ureditvi kralj premierja imenuje iz stranke, ki osvoji največ sedežev, monarh pa ohranja pomemben vpliv na ključne državne politike.