Nevladne organizacije, ki zbirajo prijave kršitev, navajajo, da v zadnjem obdobju beležijo porast prijavljenih primerov sovražnega govora, usmerjenega proti LGBTIQ+ osebam. Ta razkorak med formalnim napredkom in doživljanjem vsakdana postaja osrednja točka razprave o tem, kaj pravna enakost dejansko pomeni za življenje ljudi na ulici, v šoli ali na delovnem mestu.
LGBTIQ+ skupnost v Sloveniji se po ocenah akterjev, ki spremljajo njen položaj, sooča s paradoksom: v pravnem smislu je danes bolje zaščitena kot pred desetletjem, vendar se občutek varnosti v družbi ne krepi. Po teh ocenah ima skupnost danes več pravic in širšo zakonsko zaščito, kot jo je imela pred desetimi leti, hkrati pa se številni posamezniki ne počutijo bolj sprejete ali varne.