Združene države Amerike se letos soočajo z najvišjim številom primerov ošpic po letu 1991: do zdaj so uradno zabeležile 2.371 okužb. Po uradnih podatkih se je 93 odstotkov teh primerov pojavilo pri necepljenih osebah, kar kaže, da je izbruh skoncentriran v skupnostih z nizko precepljenostjo. Pri tako nalezljivi bolezni, kot so ošpice, že manjši upad precepljenosti hitro odpre prostor za širjenje virusa, kar postavlja v ospredje dejansko tveganje necepljenja v primerjavi z neobstoječim tveganjem za avtizem zaradi cepiva.
Nova nacionalna ameriška študija, ki je zajela več kot 2,5 milijona otrok, ni našla povezave med cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR) pred drugim letom starosti in kasnejšo diagnozo avtizma. Gre za retrospektivno kohortno raziskavo, ki so jo pripravili na Univerzi v Washingtonu z analizo podatkov iz elektronskih zdravstvenih kartotek sistema Cosmos za obdobje med letoma 2015 in 2024.
Rezultati se umeščajo v niz velikih epidemioloških raziskav in metaanaliz iz zadnjih desetletij, ki prav tako niso našle povezave med cepljenjem – vključno s cepivom MMR – in pojavom avtizma. Te preučujejo milijone otrok v več državah in dosledno kažejo, da tveganje za avtizem pri cepljenih in necepljenih otrocih ni različno. Nova ameriška analiza tako dodatno utrjuje obstoječe dokaze, da cepljenje z MMR ni vzrok za avtizem, temveč predvsem ščiti pred tremi resnimi nalezljivimi boleznimi.
Ameriški minister za zdravje in socialne storitve Robert F. Kennedy ml. zavrača odgovornost za trenutni izbruh ošpic. Poudarja, da zanj ne odgovarja njegova politika ali javni nastopi. Obenem priznava, da je cepivo proti ošpicam učinkovito in da po njegovih besedah prepreči bolezen v približno 97 odstotkih primerov, kar potrjuje, da sam ne zanika učinkovitosti cepljenja, temveč želi odgovornost za izbruh preusmeriti drugam.
Za starše, ki tehtajo odločitev o cepljenju, se tako riše precej jasna slika: na eni strani stoji nova obsežna študija, ki pri več kot 2,5 milijona otrok ni našla povezave med MMR in avtizmom, ter desetletja podobnih ugotovitev; na drugi strani pa konkretni izbruhi bolezni, kjer je velika večina obolelih necepljenih. To ravnotežje med dokazanim tveganjem necepljenja in neutemeljenim strahom pred avtizmom ostaja ključno sporočilo tudi za države z visoko precepljenostjo, med njimi Slovenijo.