Slovenski vinogradniki opozarjajo, da se prihodnost družinskega vinogradništva vse bolj zapleta. Vinogradi se zaraščajo, vremenske razmere so vse zahtevnejše, mlajše generacije pa dejavnost prevzemajo vse redkeje.
Po navedbah pobudnikov vpisa vinogradništva v register nesnovne kulturne dediščine je imela Slovenija pred približno 200 leti okoli 46.000 hektarjev vinogradov, pred 20 leti okoli 25.000, danes pa le še približno 15.000 hektarjev.
Vinogradniki zato poudarjajo, da ne gre le za kmetijsko dejavnost, temveč tudi za ohranjanje kulturne krajine, zidanic, vinskih kleti, trgatev, martinovanja in lokalnih skupnosti.
Med predlaganimi ukrepi so poenostavitev zakonodaje za male vinogradnike, večja zaščita vinskih goric in močnejša državna podpora. Del vinogradnikov predlaga tudi, da bi Martinovo postalo državni praznik vina in vinske kulture.
Dodatne težave predstavljajo nizke odkupne cene grozdja in vina ter vse pogostejši vremenski ekstremi.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi nadaljnje krčenje vinogradov prizadelo ne le kmetijstvo, temveč tudi turizem, kulturno dediščino in življenje na podeželju.