Naraščajoči donosi na državne obveznice so v zahodnih državah po navedbah nemškega gospodarskega časnika Handelsblatt vse pogosteje razumljeni kot pokazatelj rastočega političnega tveganja. Vlagatelji v ceno državnega dolga vse bolj vračunavajo tudi negotovost glede stabilnosti vlad in predvidljivosti njihove ekonomske politike, kar se odrazi v višjih zahtevah glede donosov.
Skupina ekonomistov je po navedbah istega vira poskušala finančno ovrednotiti, koliko politična nestabilnost podraži zadolževanje za zahodne države, in te učinke pretvorila v konkretne stroške. Avtorji analiz takšne izračune predstavljajo kot opozorilo, da politične krize nimajo le institucionalnih posledic, temveč prinašajo tudi merljivo finančno breme za javne finance.