Po uradno potrjenih podatkih IQ med posamezniki z enako stopnjo izobrazbe pojasni le približno 1 do 2 odstotka razlik v višini dohodka. Strokovnjaki zato ocenjujejo, da vpliv inteligence na ekonomski uspeh skoraj v celoti posreduje pridobljena izobrazba.
Nove analize kažejo, da inteligenčni kvocient sam po sebi veliko slabše napoveduje življenjski uspeh, kot se je dolgo domnevalo. Visok IQ ni edini in ne zadosten dejavnik za dosežke, saj naj bi bile druge osebnostne lastnosti pogosto pomembnejše.
Kot primer dolgotrajnega spremljanja vloge inteligence navajajo raziskavo psihologa Louisa Termana, ki je sledila 1500 otrokom z visokim IQ, ter obsežnejšo Wisconsin Longitudinal Study, v kateri spremljajo približno 10.000 ljudi.