Visoko predelana hrana, tako imenovani industrijsko intenzivno obdelani izdelki, po nekaterih ocenah za milijone ljudi po svetu niso več le občasna izbira, temveč stalni del vsakodnevnih obrokov. Tak premik v prehranskem vedenju odpira vprašanja o tem, kako naj bodo v prihodnje oblikovane prehranske usmeritve in priporočila javnega zdravja.
V strokovnih razpravah o prehrani se zato vse bolj poudarja, da zgolj spremljanje vsebnosti sladkorja, soli in nasičenih maščob ne zadošča več za razumevanje vpliva hrane na organizem. Vedno več raziskovalcev pozornost usmerja k samim postopkom industrijske predelave, kar nakazuje, da bo treba prehransko vrednost živil vse pogosteje presojati skozi prizmo njihovega nastanka, ne le kemične sestave.