Nuklearna elektrarna Krško trenutno obratuje s polno močjo in zagotavlja približno 50 odstotkov domače dnevne proizvodnje elektrike. Slovenski elektroenergetski sistem kljub vročinskemu valu in segreti Savi za zdaj deluje stabilno, pri čemer pomembno vlogo igra tudi vpetost Slovenije v širše evropsko elektroenergetsko omrežje, ki uradno zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo z električno energijo.
Okoli 30 odstotkov potreb pokrivajo sončne elektrarne, preostalih 15 do 20 odstotkov pa hidroelektrarne. Večino domače proizvodnje tako zagotavljajo nizkoogljični viri, pri čemer ima jedrska energija osrednjo vlogo pri zagotavljanju zanesljive osnovne energije.
Urna proizvodnja v NEK-u se skozi dan giblje pri okoli 660 megavatih in predstavlja stabilen temelj sistema. Ocenjena urna proizvodnja sončnih elektrarn opoldne preseže en gigavat, zato sonce čez dan razbremeni jedrsko in hidroproizvodnjo. Nihanja v obremenitvah in proizvodnji se uravnavajo tudi s pomočjo povezanosti v evropsko omrežje, ki omogoča prilagajanje pretokov med državami in povečuje varnost oskrbe.
Kljub trenutni stabilnosti pa vročina za jedrsko elektrarno predstavlja resno operativno tveganje. Zaradi visokih temperatur Save, iz katere NEK zajema hladilno vodo, se razmere približujejo točki, ko bi morali zmanjšati moč reaktorja. V najslabšem scenariju bi bila potrebna postopna zaustavitev elektrarne, kar bi iz domače proizvodnje čez noč izbrisalo polovico sedanjega prispevka in močno premešalo strukturo oskrbe.
Obratovanje NEK v takšnih razmerah omejujejo okoljske in upravne odločbe, ki določajo, kolikšno segretje Save in kolikšen odvzem vode sta še dopustna. Ko se temperatura reke približuje zgornjim dovoljenim mejam, mora elektrarna postopno zmanjševati moč, da ne preseže okoljskih standardov. V pomoč pri tem so tudi dodatne hladilne kapacitete, med drugim hladilni stolpi, ki zmanjšujejo odvisnost zgolj od neposrednega hlajenja z vodo iz reke.
Na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko poudarjajo, da je NEK zaradi svojega deleža v proizvodnji ključna za zanesljivo oskrbo in da si zato prizadevajo, da naprava obratuje v čim večjem obsegu ob spoštovanju vseh varnostnih in okoljskih zahtev. Ob tem zagotavljajo, da razmere budno spremljajo in se sproti usklajujejo z upravljavcem prenosnega omrežja in elektrarno glede stanja v elektroenergetskem sistemu.
Če bi se razmere na Savi še zaostrile in bi bila moč jedrske elektrarne omejena, bi moral slovenski sistem bolj obremeniti sončne in hidroelektrarne ter še intenzivneje izkoristiti povezave z evropskim omrežjem. Kako globoke bi morale biti takšne prilagoditve, bo odvisno od trajanja vročinskega vala in od tega, ali bo NEK lahko ostala v pogonu vsaj z delno močjo.