Zobozdravniki poročajo o porastu števila mladih bolnikov z okvarami zob, ki so posledica dolgotrajnega stiskanja čeljusti. Po kliničnih opažanjih naj bi naraščalo število ljudi, ki ponoči škripajo z zobmi, pri čemer Britansko zobozdravstveno združenje navaja dokaze, da je bruksizem vse pogostejši, čeprav brez uradnih številk.
Strokovna definicija bruksizem razume kot ponavljajočo dejavnost čeljustnih mišic, ki vključuje stiskanje ali škripanje z zobmi, in loči med dnevno in nočno obliko. Dnevni bruksizem je lahko nezavedna navada, povezana s stresom, tesnobo ali globoko zbranostjo, medtem ko je nočni bruksizem motnja spanja, ki jo med drugim povezujejo s stanji, kot je spalna apneja.
Nekatere študije ocenjujejo, da z bruksizmom vsaj občasno živi skoraj vsak četrti človek. Strokovnjaki stanje opisujejo kot skupek štirih glavnih gibov čeljusti – stiskanja, škripanja, napenjanja in potiskanja –, pri čemer se stres pogosto navaja kot glavni sprožilec.
Čeprav klinična opažanja kažejo na porast primerov in več poškodb zob pri mlajših ljudeh, uradne razširjenosti tega pojava na ravni populacije za zdaj ni mogoče natančno izmeriti. Britansko zobozdravstveno združenje tako opozarja, da trditev o naraščanju podpirajo predvsem podatki iz ordinacij, ne pa celovite statistike.