Povprečen vek trajanja sodobnih pametnih televizorjev po nekaterih ocenah doseže le približno šest let, preden jih je treba zamenjati. Starejši, škatlasti modeli s katodno cevjo naj bi v številnih gospodinjstvih delovali tudi po dve desetletji, zato se postavlja vprašanje, zakaj naj bi bila razlika med generacijami naprav tako velika.
Kot eden glavnih razlogov za domnevno krajši življenjski cikel novih televizorjev se navaja pregrevanje gosto stisnjenih komponent v zelo tankih ohišjih. Elektronika v sodobnih zaslonih je bistveno bolj zapletena, hkrati pa ima na voljo manj prostora in slabše možnosti odvajanja toplote. To naj bi dolgoročno povečevalo verjetnost okvar.
Za uporabnike takšne ocene pomenijo, da visoka začetna investicija v televizor morda ne prinaša več večdesetletne uporabe, kot so bili vajeni pri starejših modelih, temveč precej krajše obdobje brezhibnega delovanja. Ob nakupu se zato vse pogosteje postavlja vprašanje, ali se bolj izplača dražja naprava z več funkcijami ali cenejša, ki jo bodo morda tako ali tako zamenjali že po nekaj letih uporabe.