Ogljikovi hidrati so glavno gorivo za možgane in mišice. Po 50. letu njihovo drastično zmanjšanje pri prehranjevanju zato prispeva k utrujenosti in padcu energije. Mnogi, ki želijo shujšati ali imeti več dnevne vzdržljivosti, se odločijo za skoraj popolno izločitev ogljikovih hidratov, a prav ta strategija jih lahko pusti povsem izčrpane. Nekateri strokovnjaki to opisujejo kot največjo prehransko napako ljudi, ki želijo okrepiti dnevno vzdržljivost, in opozarjajo, da popoldanski energetski zlom po 50. letu pogosto izvira iz prenizkega vnosa ogljikovih hidratov, ne iz let samih.
Negativen učinek prehitrega rezanja ogljikovih hidratov je posebej opazen pri telesno dejavnih ljudeh. Strokovnjaki navajajo, da telo med aktivnostjo porablja zaloge glikogena v mišicah; če teh zalog z ogljikovimi hidrati ne obnavljamo, se izčrpanost pojavi hitreje in je izrazitejša.
Namesto popolnega izločanja ogljikovih hidratov prehranska priporočila dajejo prednost kompleksnim ogljikovim hidratom, bogatim z vlakninami. Polnozrnate žitarice, fižol, leča, zelenjava ter sadje, kot so jagodičevje, jabolka in hruške, pomagajo preprečevati hitre skoke in padce krvnega sladkorja, ki so značilni za sladkarije, bel kruh in pecivo.
Ključno je tudi, kako ogljikove hidrate vključimo v obroke. Ko jih povežemo z beljakovinami in zdravimi maščobami, se občutek sitosti podaljša, raven energije pa ostaja bolj stabilna skozi dan. Del nevroloških raziskav presnovne motnje povezuje s procesi, ki možgane delajo ranljivejše za težave s spominom, posamezni strokovnjaki pa opozarjajo, da se posledice prehranskih odločitev iz 30. let pokažejo prav v starejših letih.