Zgodnji ukrajinski napadalni brezpilotni letalniki srednjega dosega naj bi med misijami leteli približno sto kilometrov daleč, navajajo viri, seznanjeni z delovanjem skrivne vojaške enote, v kateri deluje operater z vzdevkom Ray.
Ti droni naj bi nosili bojne glave s težo, primerljivo s težo kegljaške krogle, kar pomeni opazno uničevalno moč ob zadetku cilja. Po navedbah virov so take letalnike v zgodnji fazi vojne uporabljale ukrajinske enote, povezane z omenjeno skrivno strukturo.
Kombinacija dosega okoli sto kilometrov in takšne nosilnosti kaže na to, da so bile ukrajinske enote že takrat usmerjene v natančne udare na pomembne cilje zunaj neposredne bojne črte, pri čemer naj bi skrivna enota, v kateri deluje Ray, igrala ključno operativno vlogo.