Tudi ta konec tedna si lahko na TV3 ogledate tekme LFL, ki navdušuje tako zaradi športnih akcij kot tudi razgaljenih ženskih teles. Tekme komentira Gal Jakič. Čeprav ima kot programer kup projektov, pa treninge in še družino, se je pred kratkim lotil še enega izziva - komentiranja prenosov ameriškega ženskega nogometa LFL, ki je posebej atraktiven zaradi tega, ker so dekleta v zelo izzivalnih opravah.
Pred kratkim ste začeli s komentiranjem prenosov LFL na TV3. Bi lahko rekli, da imate radi nove izzive?
Zelo rad. Sem oseba, ki ji hitro postane dolgčas. Dokler sem se še tekmovalno ukvarjal s para alpskim smučanjem, je bilo ves čas treba usklajevati treninge, šolanje, družinske in sponzorke obveznosti. Kasneje, na poslovni poti tudi. Ko delaš kot freelance programer je žongliranje projektov stalnica. Tako danes hitro najdem kakšno luknjo in jo zapolnim s čim novim.
Kaj je na odločitev, da sprejmete mesto komentatorja rekla žena Nina, glede na to, da boste še malo bolj zaposleni?
Z Nino sva se prisiljena veliko usklajevati. V nedeljo zvečer ponavadi oba pripraviva urnik naslednjega tedna. Kdaj imam treninge jaz in kdaj ona, kdaj potrebuje avto, ali imamo kakšne plane za naslednji vikend ali pa je med tednom padla še kaka druga nepričakovana obveznost. Mislim, da sva v usklajevanju kar uspešna, čeprav Nina tu močno vodi. Ker se tekme snemajo vnaprej, nama je uspelo najti čas, da lahko speljeva tudi ta projekt LFL-a. Ponavadi si enkrat na teden vzamem čas, se zaprem v komentatorsko kabino in oddelam dve tekmi. S tem prihranim nekaj časa, pa še varovalka je, če se kaj zaplete na tem ali onem projektu in mi v tistem tednu ne uspe priti do TV3.
Čeprav ste invalid, ste polno zaposleni. Bi si finančno lahko privoščili ostati doma, imamo še dovolj socialno državo?
Osebno bi si morda finančno to lahko privoščili, vendar bi odpadlo cel kup zanimivih projektov. Enostavno si v trenutku prve zaposlitve nisem želel zapirati vrat za poslovno pot v prihodnosti. Ne razumite me narobe, mislim da je polovični delovni čas super in ga ljudje z določeno poškodbo ali okvaro zelo močno potrebujejo, ni pa na kožo pisan vsem. Meni osebno ni in 8-urni delovnik ter drugi projekti so nekaj, kar me v življenju bogati. Občasno bi si seveda želel malo bolj umirjenega tempa, a to je pot, ki sem jo izbral in mi zanjo ni žal.
Kaj vam torej pomeni delo, ustvarjanje? Gotovo je življenje boljše, če ima človek občutek, da je koristen, kajne?
Meni je ta komponenta koristnosti zelo pomembna za boljše delo. Alpsko smučanje človek lahko tekmovalno zapusti, ti pa ta "samozloraba" pusti določene posledice v načinu razmišljanja. Pri meni se je skozi smučanje in iskanje popolne vožnje zelo izrazila komponenta želje po perfekciji. In me to precej žalosti, ko ugotovim, da nečesa ne bom mogel izpeljati dobro, ker za to preprosto nimam dosti časa.
