Na naši televiziji lahko gledate izjemno napeto serijo Hannibal, ki je prva televizijska priredba zgodb o tem serijskem morilcu, ki ga je najprej leta 1986 upodobil Brian Cox v filmu Manhunter, potem ga je nasledil Anthony Hopkins v treh, Ko jagenjčki obmolknejo (vloga mu je, vemo, prinesla oskarja), Hannibalu in Rdečem zmaju. V seriji pa se je v vlogo tega psihopata prelevil Mads Mikkelsen.
Postavni 54-letnik, ki je med drugim nagajal Jamesu Bondu v spektaklu Casino Royale, se s slavnima predhodnikoma ni kaj dosti ukvarjal. »Oba sta ustvarila nepozabna lika in vsekakor ju nočem posnemati. Anthony je Hannibala odigral popolno.« Mads, ki je za vlogo učitelja, po krivem obtoženega spolne zlorabe otroka v drami Lov, dobil zlato palmo na festivalu v Cannesu, pojasni: »K sreči serijo začenjamo povsem drugače. Hannibal je še vedno na prostosti in dela kot psihiater. Sklepa prijateljstva in ne more pokazati pravega obraza. Zato nisem ponovno gledal vseh filmov, ampak sem raje prebral knjigo Rdeči zmaj, saj sem vedel, da se moram obnašati malce drugače kot Anthony.« Slednji mu je pred začetkom snemanja prijazno zaželel vse dobro.
Igralec priznava, da je s serijskimi morilci dobro seznanjen: »Tega me je kar malce sram, a kaj, ko se mi zdijo fascinantni. Kanibalizem je nekaj posebnega. Kanibali so prepričani, da je edini način, da nekoga posedujejo, da ga v resnici ljubijo, ta, da ga pojedo – je pa res, da Hannibal najraje je nesramneže.« In katero zgodovinsko osebnost bi pojedel on, če bi jo lahko? »Uf, ne vem, a bom raje za zdaj ostal kar pri živalih,« smeje zatrdi. Saj ne, da zgodovinskih osebnosti ne pozna, a tudi tam mu niso najbolj pri srcu dobričine. »Zelo rad berem biografije predvsem o ljudeh, kot sta bila Stalin, Džinkis Kan in podobni.« Zaradi tega še lažje razume Hannibalova psihopatska nagnjenja. »On je kategorija zase in verjetno bi se mu večina serijskih morilcev zdela banalna. Drugi imajo razloge, zakaj počnejo, kar pač počnejo – njihovo otroštvu, nekaj, kar je storila njihova mama, karkoli. Hannibal ni takšen. Ker lepoto življenja najde na robu smrti, ker jo vidi v tistem, kar se ostalim zdi grozno, to po njegovem mnenju ni banalno.«
Ko so kamere ugasnile, pa se je Mads sprostil s pijačo: »V Torontu, kjer smo snemali, je bila v bližini pivnica. Tam sem jih šel nekaj zvrnit in zraven gledal hokej, ki ga obožujem.«
