Za vse ljubitelje romantičnih filmov bo na TV 3 danes, v nedeljo, 18.8. on 20. uri, na sporedu prava poslastica z naslovom Knjižničarka. V glavni vlogi nastopa prekaljena igralka Marcia Gay Harden, ki jo poznamo iz filmov Skrivnostna reka, Pollock (zanj je dobila oskarja za stransko vlogo) in 50 odtokov sive. Je tudi avtorica knjige The Seasons of My Mother (Letni časi moje matere). Knjižničarko so posneli v Kostariki, kar za Marcio, ki se je že v otroštvu veliko selila, ni bila nobena težava.
»Moja mama me sicer ni silila na oder ali pred kamere, bila pa je prepričana, da sem nadarjena. Po diplomi iz gledaliških umetnosti sem se nameravala preživljati s priložnostnimi deli in hoditi na avdicije v Washingtonu. A bila sem trmasto negotova,« pravi Marcia, ki bo avgusta dopolnila 60 let. »Mama je to zaznala. Nek konec tedna sem obiskala starša v Virginiji in mama mi je pokazala članek o avdiciji za lokalno produkcijo predstave Neila Simona I Ought to Be in Pictures (Moral biti na slikah). Bila sem prepričana, da gre za musical in sem se upirala. Mama se je ponudila, da bo povprašala, če je temu tako in privolila sem. Ni bil musical in dobila sem svojo prvo profesionalno gledališko vlogo. Še več: kritike so mi bile naklonjene in dobila sem celo nagrado. Sledilo je še več dobrih vlog in ocen. Mama je nekako vedela, da če me bo porinila do roba, bom poletela.«
V otroštvu je Marcia sprva živela na ranču v Kaliforniji. Oče je bil mornariški častnik. Po več mesecev ga ni bilo doma. Doma je bila mama kapitanka ladje, v službi pa oče. V družini je bilo pet otrok, Marcia je bila tretja po vrsti. Po njenih besedah so bili pridni otroci in to pripisuje mamini sproščenosti in prijaznosti. Imela je nežen glas in je spominjala na Sneguljčico. Rada je načrtovala zabavne dogodke, da so imeli otroci kaj početi. Prvi maj je bil vedno nekaj posebnega: »Večer prej smo po vrtu pobrali cvetice, naredili vizitke z napisom Veseli prvi maj ter jih skupaj s šopki obesili na vrata sosedov.«
Ko je imela osem let, so očeta premestili na Japonsko, kjer so živeli na, pojasni, čarobnem kraju. Na verandi so otroci uprizarjali predstave za uslužbence mornariške baze. Že med prvo je gledalce spravila v smeh, kar ji je bilo všeč in pomislila je: »Tole bi morala početi.« Po Japonski je oče služboval v Grčiji, ki jo je ravno tako navdušila. »Naša hiša je imela razgled na najbolj modro morje na svetu.« Prvo leto je fakulteto obiskovala v Grčiji in igralstvo je postalo njena strast, ko je gledala uprizoritve antičnih grških dram ob vznožju Akropole v Atenah. Naslednje leto je fakulteto obiskovala v Munchnu in se takrat resno lotila igralstva. Diplomirala je v Teksasu, po fakulteti pa živela v Washingtonu in New Yorku. »Delala sem kot natakarica in hodila na avdicije. Moji prijatelji so kupovali glasbene stolpe in imeli otroke, jaz pa sem živela v skromnem stanovanju v West Villagu.«
Starša sta jo po svoje podpirala: oče je predlagal, naj gre za rezervo študirat računalništvo, a je k sreči dobila štipendijo za podiplomski študij in mama ji je rekla: »Če nič drugega, boš lahko vsak poučevala igro.«
A potem je leta 1988 dobila vlogo v Millerjevem križišču bratov Coen: »Bila sem v kuhinji in sem padla na kolena, ko me je poklical agent in povedal, da sem dobila prvo veliko vlogo.« Seveda je najprej poklicala starša, ki sta bila navdušena.
Marcijinemu očetu, ki je umrl leta 2002, je bilo ime Thaddaeus. Zanimivo je, da je bilo tako ime tudi njenemu bivšemu možu, s katerim ima tri otroke. Mama ima alzheimerjevo bolezen, vendar Marcia ne meri, v katerem stadiju je. »Zelo dostojanstveno se spopada z njo. Ko jo vprašam, kaj je zanjo najpomembneje, mi odgovori, da so to ljubezen, cvetice in družina. Ta ista ženska me je prisila v obisk avdicije. Nočem, da je alzheimer njena dediščina.«
