Novinar Radia City Tine Murn je pred nekaj leti navduševal kot komentator televizijskih oddaj v oddaji Bognedaj, da bi crknu televizor, zdaj pa ob petkih in sobotah vodi Tine Time Show.
So snemanja oddaje bolj ali manj naporna, kot ste mislili?
Moram reči, da manj kot sem mislil, to pa predvsem, ker očitno Slovenci vseeno nismo tako zategnjeni, kot se radi omalovažujemo. Ugotavljam, da je v naši državi precej zgovornih, zanimivih in zabavnih ljudi, ki znajo sproščeno govoriti tudi o stvareh, o katerih morda ne bi drugače govorili v javnosti.
Kako se ujameta s Svetlano? V oddaji je videti, da imata prav dobro kemijo …
Nekateri ljudje so dosti bolj človeški in dostopni, kot sem to mislil, preden sem jih spoznal v oddaji, podobno sem odkril tudi o Svetlani. Ima srečo (ali smolo), da je seksi blondinka in z veseljem sem ugotovil, da je pravo nasprotje vseh stereotipov o seksi blondinkah. Pod plavimi lasmi se skrivajo veliki možgani in veliko srce.
Kakšne goste iščete za oddajo?
Predvsem zgovorne in simpatične. Preden koga pokličemo in povabimo, se najprej malo pozanimamo, kakšna oseba je v živo, ali se zna sprostiti in zabavati tudi na svoj račun in seveda, da imajo nekaj v glavi. Vprašanja v naših igricah so pač zabavna in nenavadna in dobro je, če znajo gosti na njih odreagirati na pravi način. Najbolj me je skrbelo, kako bo z šalami, ampak vsi pridejo pripravljeni in zdaj poznam vsaj kakšnih 50 dobrih šal več, kot pa pred začetkom snemanja.
Koliko vicev znate vi na pamet?
Ogromno, ampak so skriti v nekakšnih temnih kotičkih mojih možganov. Če mi dvojčici na suho rečeta, "Ati, povej kak vic ..." potem ponavadi samo nekaj časa le nemo stojim z široko odprtimi usti in neuspešno iščem po možganih, če pa sem za veselim omizjem, kot se to zgodi v oddaji, mi za vsak nov vic, ki ga povejo gostje, naenkrat priplava na površje nekaj pozabljenih na podobno temo, ki sem jih so tega trenutka potlačil v podzavest. In potem na koncu vedno povemo več vicev kot samo enega vsak, hehe.
Vaša scenografija spominja na dnevno sobo. Se vam zgodi, da lahko pozabite na to, da vas snemajo ali ti kavči le niso tako strašno udobni, da bi lahko kar izklopili snemalce?
Večino časa pozabim, da snemamo, ravno zaradi sproščenosti in studia, ki je resnično nekakšna dnevna soba, v kateri se zberejo ljudje, da bi se bolje spoznali in povedali čim več zanimivih stvari. To je tudi naša želja, da bi goste predstavili na domač način kot ljudi, s katerimi lahko greš na kratkočasno pijačo in se zabavaš. Čeprav so v medijih, niso kaj dosti različni od preostanka sveta. Vsi smo le ljudje.
