Tokrat se je voditeljica oddaje Zlati ključi Ingrid Ulaga odpravila v Pivko. Ker je po izobrazbi biologinja, jo še posebej navdušijo živali in lepa narava. “Pivka se res lahko pohvali z naravnimi lepotami. Presihajoča jezera so zagotovo eno izmed naravnih čudes, ki me vedno znova očarajo. Velike zveri si pa tudi zaslužijo posebno spoštovanje. Ko sem izvedela, da grem v Pivko, si še zdaleč nisem predstavljala, koliko ima ta občina za ponuditi,” pravi Ingrid, ki je v Pivki preverila tako zgodovinske kot tudi naravne znamenitosti, spoznala pa je tudi življenje divjih živali, ki jih je tam res veliko.
Občina Pivka se razprostira po razgibani pokrajini na stičišču kamnitega krasa in zelenih notranjskih gozdov. Meri 223 kvadratnih kilometrov, v njej je 29 zaselkov s skupaj 6.200 prebivalci. Ljubitelje narave navdušujejo nepredvidljiva presihajoča jezera, za katerimi poleti ostanejo slikovita cvetoča polja. Spokojno vzdušje podeželja in zastrta lepota pokrajine se razodevata zlasti popotnikom, ki ju spoznavajo peš, na konjih ali s kolesi, in tistim radovednežem, ki si izven turističnega vrveža raje sami utirajo poti k znamenitostim in tukajšnjim ljudem. Na Pivškem so namreč na široko odprta vrata turističnih domačij in drugih ponudnikov lokalnih pridelkov in izdelkov, kjer je pristnost tega območja možno doživeti z vsemi čuti. Osrednja znamenitost je Park vojaške zgodovine, ki obiskovalcem ponuja edinstven vpogled v bogato kulturno in vojaško zgodovinsko dediščino Slovenije s poudarkom na predstavitvi obdobja nastanka naše države. Prav zato je prvo, ponedeljkovo oddajo, Ingrid posvetila prav temu parku.
Park vojaške zgodovine je muzejsko in doživljajsko središče na območju starih italijanskih kasarn v Hrastju pri Pivki. Obiskovalci si lahko tam ogledajo bogato tankovsko-artilerijsko zbirko eksponatov iz obdobja 2. sv. v. in iz časa 2. polovice prejšnjega stoletja. Zbirka zajema nekatere najdragocenejše primerke težkega orožja (tanke, oklepna vozila in topove), ki so kot pomembna vojaška in tehnična zapuščina ostali v Sloveniji po odhodu različnih vojska. Zbirko dopolnjujejo tudi diverzantska podmornica P-913 Zeta, ki si jo je Ingrid ogledala tudi od znotraj, pa parna lokomotiva 33-110 iz 2. sv. v. in zbirka letal (jugoslovanski Soko 522, sovjetski Mig-21, romunski IAR-93 Vultur in ameriška reaktivna lovca Thunderjet in Sabre). Ingrid je v muzeju preizkusila tudi simulator letenja, ogledala pa si je tudi vojaške rove na krožni poti vojaške zgodovine.
Drugo oddajo je Ingrid začela z obiskom na ekološki kmetiji, kjer ponujajo samo lokalne dobrote. Kmetija je v vasi Narin, ki leži na obrobju Krajinskega parka Pivških presihajočih jezer. Vas in okolica sta zanimivi za vse potepa željne ljubitelje neokrnjene narave, ki preseneča z mogočnimi gozdovi, cvetočimi travniki, kraškimi globelmi in presihajočimi jezeri. Čudovit pogled na Narin se odpre s Šilentabra (751 m), kraškega roba nad dolino reke Pivke, ki kraljuje nad našo kmetijo. Po tem razgledu in spoznavanju dela na kmetiji se je Ingrid odpravila v Ekomuzej Pivških presihajočih jezer. Posebna geološka zgradba območja v povezavi z neenakomerno razporejenimi padavinami povzroča veliko nihanje gladine kraške podtalnice. Ob visokih vodah nastane v dolini kar sedemnajst presihajočih jezer. Za spoznanje njihovega nastajanja je potrebno zavrteti posebno mlinsko kolo. Predstavitve posameznih jezer vključujejo tudi življenje domačinov v pokrajini, kjer je enkrat preveč, drugič pa premalo vode.
Eno od največjih presihajočih jezer v Pivški dolini je Petelinje jezero. Območje jezera je del velikega kraškega polja, po katerem teče reka Pivka in jezero se polni oz. prazni v odvisnosti od količine vode, ki priteka z okoliških hribov. Polno je spomladi od aprila do začetka sušnega obdobja, včasih pa tudi jeseni; ob najvišjem vodostaju je na najglobji točki globoko 5–7 m in ima površino 55 ha. Zaradi presihanja in dejstva, da ni neposredno povezano z ostalimi vodami, v jezeru ni rib. Favnistične raziskave sodelavcev so razkrile, da je v njem prisotnih 13 vrst vodnih nevretenčarjev. Favna v jezeru je prilagojena na dolgotrajna sušna obdobja, ko v njem ni vode. Nevretenčarji ta obdobja preživijo v obliki jajčec oz. cist in se masovno pojavijo ko voda spet priteče ter hitro zaključijo življenjski krog. V sušnem obdobju je dno poraslo s travami in zelnatimi rastlinami. Bregovi so zaraščeni z borom. Danes je kot del naravnega območja posebnega varstvenega pomena Snežnik - Pivka jezero vključeno v omrežje Natura 2000. Razvoj se usmerja predvsem v dejavnost sonaravnega turizma. To pa velja tudi za kamp Plana, ki deluje v okviru konjeniškega centra in si ga je Ingrid tudi ogledala, nato pa je torkovo oddajo zaključila z obiskom Centra velikih zveri, kjer si je ogledala interaktivno razstavo, ki predstavlja biologijo in ekologijo velikih zveri dinarsko-kraškega prostora, ki si ga delita Slovenija in Hrvaška.
Predstavitev občine Pivka se v tretji oddaji nadaljuje z obiskom dvorca Ravne, kjer imajo tudi kobilarno. Do poslopij vodi makadamska cesta. Pod gradom so se nekoč razprostirali zelenjavni in cvetlični vrtovi, ki so jih z grajsko teraso povezovale danes že razpadle stopnice. V dvonadstropnem poslopju je danes 5 stanovanj, ki jih povezujejo obširni polkrožni hodniki in še vedno gosposko stebriščno stopnišče. Prostorne in visoke sobe s štukaturo so morali pregraditi. Ravenski grad je v zgodovini izpričan že leta 1313. Zaokroženi baročni kompleks z osrednjo grajsko stavbo, parkom, kaščo in hlevi je eden redkih celovito ohranjenih tovrstnih spomenikov na Notranjskem in sprehod po njem in pod 200 let starim lipovim drevoredom vzbuja nostalgijo. Poslopje kobilarne je obnovila Kobilarna Lipica in ga namenila za vzrejo žrebet. Vsako leto februarja na posestvo pripeljejo enoletne žrebičke, ki ostanejo na Ravnah do četrtega leta starosti. Potem jih odpeljejo nazaj v Lipico, kjer jih začnejo trenirati za dresurno jahanje.
Ingrid se je nato odpravila do domačije Zgonarjevih, ki je tudi sedež društva Preteklost živi z nami. Na domačiji imajo etnološko zbirko, v kateri je več kot 200 eksponatov ostaline delovne in bivalne kulture na širšem notranjskem območju. “Zbirka je kot živ organizem, ki se ves čas dopolnjuje,” pravi Boža Pečko, ki je kot ljubiteljica starin s soprogom Otmarjem v nekdanjem domačem skednju uredila pravi mali muzej. Njuna etnološka zbirka obiskovalcem odstira pogled na življenje v majhni vasici, ko je bil vsakdanji ritem povsem drugačen od današnjega. Predmeti in orodja, ki so jih uporabljali za delo na njivah, v času krošnje, žetve ali v hlevu ter pohištvo, oblačila in druge ostaline iz otroških let tako ponazarjajo navade in bivalno kulturo non in nonotov. Potep po Pivki je Ingrid končala v Vaškem društvu Suhorje, kjer je izvedela še nekaj o življenju v tistih krajih, ki so voditeljico oddaje navdušili.
