Zlati ključ tokrat v občini Ptuj

Voditeljica Suzana Bajrič se je tokrat odpravila v mesto z dolgo zgodovino, rojstni kraj boksarskega šampiona Dejana Zavca - Ptuj. Ptuj je ena od mestnih občin v Podravju. Središče občine je mesto Ptuj - osmo največje mesto v Sloveniji. Ptuj je zgrajen na križišču cest, ki so povezovale sončno Italijo s Panonsko nižino ter alpske doline z deželami Balkana. Že ob nastanku mu je bila zaradi pomembne lege določena usoda, da je bil večkrat vpleten v zgodovinske dogodke evropskega pomena. Ta usoda je Ptuj, sicer naše najslikovitejše celinsko mesto, obdarila tudi z najbogatejšo dediščino preteklosti. Naravne danosti so povzročile, da je na tem mestu zrasla prometno, strateško in gospodarsko pomembna naselbina, ki je odigrala opazno zgodovinsko vlogo tako na področju politike in uprave kot na področju umetnosti in kulture.

V času rimskega imperija je bil Ptuj pomembno, mogočno mesto (Poetovio) in vojaška postojanka. Z vojaki iz vzhodnih dežel se je tukaj uveljavil mitraizem, perzijska vera s skrivnostnimi obredi, ki so se jih udeleževali le moški. Za začetek se je Suzana odpravila v mitrej, kjer je izvedela več o tej veri, nato pa se je lotila raziskovanja Term Ptuj, ki veljajo za ene največjih term v Sloveniji, predvsem po površinah bazenov in drugih vodnih atrakcij (na voljo je skupaj 7 zunanjih bazenov s termalno vodo v skupni površini 3.500 m² in največji sistem toboganov v Sloveniji), prav tako pa nudijo raznolike možnosti nastanitve. Tam je Suzana poskusila tudi wellness ritual z rimsko simboliko, saj so Rimljani zelo zaznamovali to mesto, zato se je kasneje Suzana odpravila še do Orfejevega spomenika. Marmornati spomenik so postavili v spomin Marku Valeriju Veru, ki je mestu Poetovio županoval v drugem stoletju. Pet metrov visok monolit še danes stoji na mestu, na katerem so ga dvignili Rimljani. Še več o rimskem obdobju pa je Suzana izvedela v rimskem kampu Poetovio. To je inovativni projekt prikaza življenja v starem Rimu. V okviru kampa so vsako leto organizirane rimske igre, ki časovno zajemajo dogodke in običaje rimskega Poetovia leta 69.

Drugi dan raziskovanja je Suzana začela na Ptujskem gradu, ki je bil v pisnih virih prvič omenjen v 70. letih 12. stol. Takrat je na osrednjem delu griča že stala skupina stavb s palacijem in mogočnim obrambnim Konradovim stolpom. Grič, na katerem stoji grad, pa naj bi bil poseljen že v kameni dobi! Danes z njim upravlja Pokrajinski muzej Ptuj. Ptujski grad je bil leta 1999 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Včasih je bil bogato opremljen, dokler ga niso med vojnama izropali, gospoda pa primorana v prodajo umetnin. Danes si na gradu lahko ogledate zbirko starih glasbil, ki so jih imeli že ptujski mestni godbeniki, arheološke najdbe, zbirko orožja, grajske sobe, v katerih so živeli graščaki in njihovo veličastno pohištvo ter tradicionalne ptujske maske in like s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Suzana si je seveda ogledala zbirke, izvedela pa je tudi več o gospodih Ptujskih in o projektu Travel Ar Ptujski grad, ki omogoča interaktivno raziskovanje ptujske kulturne dediščine.

Z gradu se je Suzana odpravila v mestno jedro, kjer si je med drugim ogledala Minoritski samostan. Stara izročila trdijo, da so samostan ustanovili gospodje Ptujski v času vlade solnograškega nadškofa Engelberta II. 1239 leta. Samostan ima lepo baročno fasado in dobro opremljeno knjižnico.

Zadnji dan je Suzana mesto raziskovala kar na kolesu, s katerim se je najprej odpravila v Ptujsko klet, ki je moderna in ambiciozna vinska klet z bogato tradicijo. Od leta 2012 je sedem let zaporedoma kraljevala na prestolu najboljšega slovenskega vinarja, posebnega priznanja, ki ga podeljujejo na največjem neodvisnem ocenjevanju vin na Dunaju. Od tam pa se je odpravila do hotela Mitra, ki ima svojo vinsko klet, ki je stara že skoraj tisoč let! Hotel ima res dolgo in pestro zgodovino - v hotelu je bila recimo od leta 1785 tudi ena prvih in najbolj znanih kavarn v mestu. Ker pa si je Suzana zaželela še kaj bolj konkretnega za v trebušček kot samo kavo ali vino, se je od tam za konec odpravila še v gostilno Grabar, ki slovi po tipičnih lokalnih specialitetah, pripravljenih po starih lokalnih receptih in s pridihom sodobnega gostoljubja. Tam je izvedela tudi nekaj več o Okusih Ptuja. Po vzoru nekaterih slovenskih mest lahko obiskovalci pri nekaterih ptujskih gostincih spoznavajo tudi lokalno kulinariko, saj je pod okriljem Zavoda za turizem Ptuj delovna skupina pripravila meni, ki vključuje jedi oziroma prehranske posebnosti tega območja.