V oddaji Zlati ključi bo voditeljica Ingrid Ulaga tokrat predstavljala občino Brežice, kjer je kup zanimivosti - od pestre zgodovine prepletene z novodobno tehnologijo, pa vse do raznih športnih aktivnosti. Občina se razprostira na 268 km2 in leži ob reki Krki in Savi. Spada med večje občine, saj ima po zadnjem popisu 24.473 prebivalcev, ki živijo v 109 naseljih oziroma v 20 krajevnih skupnostih. Tu poteka pomembna cestna in železniška povezava. Tudi meja je pomemben dejavnik, ki predstavlja desetino vse meje s sosednjo državo Hrvaško. Okolica današnjih Brežic je bila poseljena že v prazgodovini. To potrjujejo bogati keltski grobovi iz drugega stoletja pred našim štetjem. Kraj se prvič omenja leta 1241 kot Rein (Breg), na začetku 14. stoletja je postal trg, leta 1345, morda pa že leta 1322 pa se omenja kot mesto, ki je bilo eno izmed središč salzburške posesti. Brežice so se razvijale okoli renesančnega gradu in so imele pravokotno ulično zasnovo. Postale so pomembno obrtno in trgovsko središče jugovzhodnega dela Štajerske s svojo kovnico denarja. Ob koncu 15. stoletja jih je opustošil madžarski kralj Matija Korvin, znan tudi kot kralj Matjaž. V času turških vpadov so bile večkrat požgane in oplenjene. V slovenskem kmečkem uporu leta 1515 sta pogorela stari grad iz prve polovice 12. stoletja in mesto. Grad so kasneje obnovili in utrdili z vogalnimi obrambnimi stolpi, tako da je ednini v Posavju kljuboval napadom upornih kmetov med hrvaško-slovenskim uporom leta 1573. pod vodstvom Matije Gubca. V novem veku so Brežičani živeli predvsem od trgovine in prometa. “Brežice te, tako kot celotno Posavje, v nobenem pogledu ne pustijo ravnodušnih. Termalne vode, osvežujoče reke, bujna narava, vinorodni griči in prijazni domačini so le nekateri izmed razlogov, zakaj je vredno obiskati te kraje. Tu lahko Razvajate svoje čute s termalnimi in gastronomskimi doživetji, potujte skozi čas in spoznate bogato kulturno dediščino in se vedno znova napolnite z energijo,” pravi Ingrid.
Najbolj obiskana turistična točka v tej občini so brez dvoma Terme Čatež, največje naravno zdravilišče v Sloveniji, zato je svojo raziskovanje Ingrid začela prav tam. Rdečo nit razvoja in ponudbe Term Čatež predstavlja termalna voda. Njeni blagodejni učinki so bili znani že v davnini. Termalne vrelce današnjega zdravilišča so odkrili ob sotočju Save in Krke pred več kot 220 leti. Danes lahko pacienti in gosti uživajo v bazenskem kompleksu Hotela Čatež – v notranjem bazenu z whirlpoolom in masažnimi ležišči ter zunanjem bazenu nepravilnih oblik s podvodnimi masažami. Temperatura vode v bazenih je od 32 do 36 °C.
Po ogledu term se je Ingrid odpravila na tamkajšen virtualni sprehod po gradovih Posavja. Prezentacija in interpretacija gradov Posavja s poudarkom na gradovih Rajhenburg, Brežice, Mokrice, Sevnica, Svibno, Kunšperk in samostanu Kostanjevica na Krki. Prezentacija je brez dvoma zelo uspešna pri motivaciji obiskovalcev term, da obiščejo posamezne gradove ali sklope gradov. Po virtualnem sprehodu pa je Ingrid šla na pot in z brodom prečkala Savo. Brodarstvo je prevažanje ljudi in tovora z enega na drugi breg reke z brodom, ki ga poganja rečni tok. Brodovi so vozili že v rimski dobi čez Savo pri Radečah in čez Krko blizu Kostanjevice. Brodovi so na Savi omenjeni že v srednjem veku (Trboje, Smlednik, Tacen, Črnuče, Šentjakob, Radeče, Loka pri Zidanem mostu, Kompolje, Sevnica, Brestanica, Krško, Brežice, Podgračeno, Jesenice na Dolenjskem). Danes deluje le še brod v vasi Mostec pri Dobovi, čeprav je bil pri Brežicah že leta 1906 zgrajen most. Brod v bližini Term Čatež je skupna last soseske in ga uporabljajo za turistične in druge gospodarske namene. Prepelje lahko do 30 ljudi hkrati.
Torkovo oddajo je Ingrid začela pri vodovodnem stolpu, ki je bil leta 1914 zgrajen za potrebe mestnega vodovoda. Visok je 46 metrov, v večjem delu je okrogel, na vrhu pa ga zaključuje osmerokotni rezervoar. Vodovodni stolp je najprepoznavnejša točka mesta. Vertikala nas spremlja že od daleč in vabi v mesto, ki je bilo več stoletij znano kot pomembno trgovsko mesto. Brežiški vodovodni stolp je, poleg kranjskega iz leta 1911, edini primer vodnega stolpa iz tega časa na Slovenskem in priča o zanimivem načinu reševanja preskrbe z vodo na ravninskih območjih. Svojo funkcijo je s pomočjo elektrarne opravljal vse do leta 1983, danes pa že od daleč vabi v Brežice.
Po virtualnem ogledu dan prej se je nato Ingrid odpravila v grad Brežice, kjer je Posavski muzej Brežice s številnimi zbirkami, v viteški dvorani potekajo številne prireditve, v grajski kleti pa shranjujejo vino Vina Brežice. Na vzpetini na levem bregu Save, ki tod razmejuje Štajersko in Kranjsko, so v 12. stoletju Salzburžani sezidali grad, ki je služil upravnim in obrambnim namenom. Ob njem je zraslo mesto, ki je leta 1353 pridobilo z listino potrjene mestne pravice. Dvonadstropni grad je najmogočnejša stavba v Brežicah, zgrajena sredi 16. stoletja, na mestu, kjer je stal grad, porušen med vseslovenskim kmečkim uporom leta 1515. V mirnejših časih je plemiška družina Attems grad spremenila v rezidenco. Posavski muzej Brežice že od leta 1949 predstavlja dediščino Posavja od najstarejših dni do danes.
Med turistično ponudbo tega konca je seveda tudi veliko kulinaričnih presežkov. Med izstopajočimi gostilnami je tudi Ošterija Debeluh, ki po videzu spominja na francoske podeželske restavracije, kjer se vedno dobro je. Ošterija ima domačnost družinske restavracije iz katere se začuti spoštovanje tradicije in hkrati moderno eleganco vrhunske evropske restavracije. Chef Jure Tomič, svetovno poznan kuhar in sommelier, je izkušnje nabiral v številnim majhnih restavracijah, nato pa odprl družinsko restavracijo Ošterija Debeluh, ki je prepoznavna tudi po nekaterih gurmanskih presežkih. Ošterija se nahaja na edinstvenem sotočju dveh rek, na meji dveh držav in na stiku dveh pokrajin, kjer se tradicija in ustvarjalnost zlijeta v eno, zato ni nenavadno, da chef Jure črpa sestavine prav iz lokalnega okolja ter se jim z ljubeznijo posveti v iskanju čistosti okusa, ki navdušuje. Oštarija ima tudi eno najboljših vinskih kart v Sloveniji, ampak še več o vinu je Ingrid izvedela na naslednji postojanki - vinski kleti Keltis. Marijan Kelhar je leta 1989 ustekleničil prve steklenice vina in na trgu nastopil kot butični vinar. Na 5 hektarjih vinogradov pridelajo do 30.000 steklenic letno. Ker si želijo izvirnih, pristnih vin, jih pridelujejo z minimalnimi posegi in dodatki, brez filtracije. Vina so pridelana z ljubeznijo in spoštovanjem do narave, kletarjenje pa prilagajamo procesom v naravi, zunanjim temperaturam in luninim ritmom.
SREDA
Tokrat se je voditeljica Ingrid Ulaga najprej odpravila v repnico Najger na Bizeljskem. Repnice so jame, izkopane v kremenčevem pesku, kjer so nekdaj čez zimo shranjevali repo in po kateri so repnice tudi dobile svoje ime. Po opustitvi tovrstnega načina shranjevanja so repnice postale eden izmed spomenikov preteklega časa, mnogi vinogradniki pa so jih preuredili v prostor za shranjevanje vina ter pokušino vin. Tako lahko v vaseh Brezovica, Bizeljsko, Pišece in Globoko obiščete celo več kot 200 let stare repnice, ki zagotavljajo zares edinstveno doživetje. Nekatere med njimi imajo nenavadno zanimive ornamente na stropu ali na stenah. V njih je idealna temperatura in vlaga, ki sta potrebni za shranjevanje in zorenje vin.
Brežiška občina pa je tudi zelo ponosna na možnost ribolova. Ingrid je obiskala ribiško družino Brežice, ki gospodari z odsekom Krke in Save na območju občine Brežice, ribnikom pod gradom Mokrice, toplo strugo pri Termah Čatež, Colo – mrtvico reke Save – in s številnimi potoki, pritoki reke Save, Sotle in Krke.
Po tem, ko je Ingrid poskusila srečo pri ribolovu, pa je šla na turistično kmetijo Vimpolšek, kjer imajo bogato ponudbo lokalne kulinarike, sicer pa je Matija Vimpolšek tudi Predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije. V Sloveniji imamo 1100 turističnih kmetij, v društvu pa jih je 900. Turistična kmetija je na obrobju mesta Brežice, vzporedno regionalni cesti Krško–Brežice. Ukvarjajo se s poljedelstvom, vrtnarstvom in živinorejo. Izpopolnili so se v vzgoji različnih vrst sezonske zelenjave ter zelenjave za ozimnico. Jeseni tako kot v starih časih (v kadeh, brez konzervansov) kisajo zelje in repo, pozimi pa iz domačih prašičev izdelujemo mesne dobrote. Prašiče redijo na prostem in hranijo z doma pridelano krmo, vzrejene nato predelajo v klobase, salame, bržole, slanino, velikonočne šunke, paštete in druge dobrote. V zadnjih letih so se začeli ukvarjati tudi s turizmom. Gostom so na voljo idilično urejeni prostori za razna praznovanja (rojstni dnevi, obletnice, poroke ...). Zagotavljajo odlično domačo hrano, saj vse jedi pripravljajo iz domače zelenjave in iz mesa doma vzrejenih živali.
Potepanje po Brežicah pa je Ingrid zaključila v pivovarni Reset Brewery, kjer imate možnost strokovno vodenega ogleda pivovarne in degustacije različnih piv.
“V občini Brežice smo se res imeli lepo, tako, da priporočam, da jih obiščete tudi vi. Definitivno morate poskusiti dobrote v gostilni Debeluh, poskusiti izvrstno vino in domače pivo, ter doživeti njihovo zgodovino, ter različne aktivnosti,” pravi Ingrid.