Ingrid Ulaga bo ta teden zlati ključ iskala v občini Jezersko, ki je sicer med manjšimi slovenskimi občinami, pa vendar ponuja cel kup zanimivosti. Prvi dokumentirani naseljenci doline pod Kočno so omenjeni že v prvem tisočletju našega štetja: ti maloštevilni hribovci so se najbrž preživeli predvsem z lovom. V času epidemij kuge v 14. stoletju je kotlina dobila nekaj številnejše prebivalstvo, ki je v hribe zbežalo pred grozečo smrtjo. Leta 1348 pa je veliki koroški potres med 40-dnevnim tresenjem tal zrahljal pregrado na zahodu Makekove kočne, tako da je veliko jezero na tistem področju začelo odtekati. Odtekajoče jezero je pospešilo razvoj kmetijstva, dolina je bila tako vedno bolj posejana z žiti in ostalim, kar so ljudje potrebovali za preživetje, kasneje pa so se začeli ukvarjati še z ovčjerejo, furmanstvom … Gostilništvo s prenočišči je zaradi trgovskih poti dokumentirano od 16. stoletja, z razvojem turistike pa je dolino pod Kočno začelo obiskovati vse več ljudi, ki so prihajali zaradi lepot jezerske doline in gora nad njo. Neokrnjena narava, vrtoglave višine ponosnih Grintovcev in ohranjena kulturna krajina so vsekakor izvrstni razlogi za obisk in navdušenje nad tem koncem naše Slovenije. Jezersko je že dolgo priljubljeno izhodišče za kolesarjenje in planinarjenje na najvišje vrhove in dvatisočake Kamniških Alpah. Turizem je torej usmerjen v naravo - green&safe mu pravijo.
Ingrid je raziskovanje začela na Šenkovi kmetiji, ki se ponaša s 500-letno osrednjo stavbo in je pravi arhitekturni biser, zato je zavarovana kot kulturni spomenik državnega pomena. Lastniki cenijo naravno in kulturno dediščino, ki se ju trudijo prenašati tudi v nastanitveno in kulinarično ponudbo. Ta je zasnovana na pastirski tradiciji in ekološki pridelavi. Po klepetu o turizmu in Jezerskem na sploh se je Ingrid odpravila v Etnografski muzej Jenkova kasarna. Kasarno so zgradili pred več kot pol tisočletja za prenočišče trgovcem, ki so tu potovali med Kranjsko in Koroško. Ime je dobila kasneje, menda po obisku oddelka Napoleonove armade, ki naj bi prenočeval v stavbi. V muzeju pa je danes zbirka predmetov in opreme iz vsakdanjega življenja naših prednic in prednikov.
Po spoznavanju preteklosti je Ingrid poskusila maline v nasadu v Zgornjem Virniku, kjer je Zeliščna koča. Na Jezerskem je znanih preko 1000 različnih rastlinskih vrst in v Zeliščni koči boste lahko izvedeli marsikaj o njih, še posebej o čajnih zeliščih. O zeliščih pa veliko vedo tudi v kampu in glampingu Cvet gora, kjer imajo v ponudbi svojih butičnih domačih izdelkov tudi ročno izdelane zeliščne elikserje. V kampu nudijo urejene kamping parcele, možnost najema lesenih glamping hišic, sob in apartmajske koče.
Tretjo, sredino oddajo bo Ingrid začela na Planšarskem jezeru, kjer je tudi gostilna na približno 900 metrih nadmorske višine.Na mestu današnje gostilne je nekoč stala žaga, ki pa so jo kasneje preuredili v gostinski objekt. Njihova specialiteta je masovnek - to je krepka pastirska mlečna jed. Ko je poskusila nekdanjo lokalno specialiteto, pa je Ingrid šla do kmetije Kropivnik, kjer je izvedela, kaj je filcanje ali polstenje. To je tehnika kjer iz volnenih vlaken ustvarimo neskončno možnosti umetnin tako v oblačilih in dodatkih kot tudi blago ali slike, ki bodo krasile domove. Raziskovanje te občine pa je voditeljica zaključila na Karničarjevi domačiji, ki ima resnično izjemno zgodovino, saj so jo postavili že v 15. stoletju.
