Zlati ključi raziskujejo Žirovnico

Tokrat je Ingrid Ulaga pot peljala na gorenjsko, natančneje v občino Žirovnica. Tam se je rodilo kar nekaj pomembnih slovenskih mož, med drugimi tudi avtor naše himne, France Prešeren in Matija Čop, zato ta občina z 42,6 km2 površine, 10 zaselki in 4.400 prebivalci velja za zibelko slovenske kulture. Ta občina na pragu Karavank ima jasno začrtano vizijo postati trajnostna butična destinacija za navdih in oddih. Označuje jo tradicionalen gorenjski podeželski ambient, ki ga bogati dediščina velikih mož slovenske ustvarjalnosti. Vasi ob vznožju stola domačinom omogočajo kakovostno sobivanje z naravo, obiskovalcem pa pristno turistično doživljanje, v kar si se prepričala tudi sama. Vsekakor destinacija vredna obiska.

Ingrid se je najprej odpravila v Vrbo. Tam je prastara vaška lipa okoli katere je nameščeno 16 kamnov. Tam je bil nekoč prostor za posvetovanje predstavnikov vaške srenje, pa tudi župane so izbirali tam. Ena najstarejših hiš v Vrbi pa je seveda Prešernova rojstna hiša. Prvotna stavba je nastala v 16. stoletju. Današnjo podobo je dobila po požaru leta 1856, ko je ogenj uničil gospodarsko poslopje, slamnato streho in leseno ostrešje. Takrat so domačijo, ki se je imenovala Pr’ribču, kar naj bi nakazovalo, da v njej živijo revni ljudje, povišali in pridobili štibeljc - podstrešno spalnico. Prešernova rojstna hiša je bila leta 2011 razglašena za spomenik državnega pomena. Ingrid je v hiši izvedela še nekaj zanimivosti v zvezi s Prešernom - tudi to, kako ga je klicala mama.

V občini Žirovnica pa je še cel kup zanimivosti. Ingrid je med drugim obiskala še Čebelji raj Noč, saj so vasi pod Stolom zibelka slovenskega čebelarstva, zato je v grbu občine Žirovnica tudi pet zlatih peres v obliki satja, ki simbolizirajo pridobivanje medu ter marljivost in pridnost prebivalcev. Kasneje je obiskala pražarno kave, rojstno hišo Matije Čopa, center jahanja Zima, rekreacijski park Završnica, Turško jamo, Valvazorjev dom pod Stolom, zipline Dolinka pa tudi Ajdno, ki velja za eno najbolj znanih arheoloških najdišč na slovenskem in je priljubljena izletniška točka pod Stolom. Arheološke najdbe tam so skromna, toda dragocena priča življenja pred 1500 leti. V skoraj 1000 metrov visoko ležečo vasico na Ajdni so se umaknili domačini iz doline pred nevarnostjo ob razpadu Rimskega cesarstva leta 476. Vas je bila uničena konec 6. ali v začetku 7. stoletja.