Tokrat se je voditeljica Suzana Bajrič odpravila v Vipavo. Vipava ima dobrih 2.000 prebivalcev in je središče istoimenske občine. Mesto se je razvilo pod obronki Nanosa in ob izviru reke Vipave.
Suzana je raziskovanje občine začela na Glavnem trgu. Vipava ima kar štiri gradove, na Glavnem trgu kraljuje najmlajši od njih - prelep baročni dvorec, ki so ga grofje Lanthieri zgradili leta 1659. Več stoletij je bil pomembno upravno, kulturno in družabno središče zgornje Vipavske doline. Zaradi odlične lege ob pomembni prometni povezavi, udobja, lepega parka in gostoljubnosti je dvorec v 17. in 18. stoletju gostil številne pomembne osebnosti, tudi vladarje in slovite umetnike, kot je denimo beneški komediograf Carlo Goldoni. Dvorec je bil pred nekaj leti temeljito obnovljen, v njem deluje Visoka šola za vinogradništvo in vinarstvo ter drugi pedagoški in raziskovalni programi Univerze v Novi Gorici. V kletnih prostorih Lanthierijevega dvorca je muzejska zbirka, ki predstavlja razvoj vinogradništva in vinarstva v Vipavski dolini. Kako pa je življenje izgledalo nekoč, je Suzana preverila v Kebetovi hiši - stari vipavski hiši iz leta 1859 v kateri so razstavljeni eksponati, ki so jih zbiralci starin rešili pred pozabo. Prostore so opremili s pohištvom in tekstilom, ne manjka niti slik, fotografij, posodja in okraskov. Starost razstavljenih eksponatov sega od leta 1720, pa vse do leta 1943. Vse razstavljene predmete odlikuje ročna izdelava. V tej hiši se je skozi zadnje stoletje dogajalo marsikaj. Tu je bila gostilna, trgovina, čitalnica, celo posojilnica in hranilnica (razen v času fašizma). V njej je prebivala družina Uršič, stara starša Jožeta Kebeta, ki je na široko odprl vrata za osnovanje tega lepega muzeja.
V drugi oddaji je Suzana šla na planoto Nanos, saj Vipavska dolina nudi izvrstne možnosti za aktivnosti na prostem - med drugim dih jemajoče ferate, primerne tako za začetnike kot tudi tiste z nekaj izkušnjami. Pohodniki lahko tu uživajo v vseh letnih časih - poleti je seveda treba paziti, kadar so visoke temperature, pozimi pa na burjo. Uživajo pa tudi ljubitelji gorskega kolesarjenja. Kolesarijo lahko po makedamih, utrjenih poteh, po Nanosu … Možnosti za športne aktivnosti v čudoviti naravi tu ne zmanjka. Ob jasnem vremenu se od tu ponuja čudovit razgled na Snežnik, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in Julijske Alpe.
Zadnji dan raziskovanja Vipavske doline je Suzano pripeljalo do vasice Slap. Valvasor je v knjigi Slava Vojvodine Kranjske napisal, da so solze vinogradov iz vasi Slap najslajše. To je torej vas zlatih kapljic, kjer se najde največ zelena na svetu! Slapenci so se leta 1894 vključili v vinarsko zadrugo, ki je bila prva na Kranjskem in je pospeševala razvoj vinogradništva in vinarstva. Svojevrsten dokument preteklosti vasi je ostanek glagolskega rokopisa iz začetka 15. stoletja. Vas šteje okrog 400 prebivalcev in je sestavljena iz več zaselkov: Frlanov konc Majerija, Pod stajami, Poreče, Rovna in Žoržev kraj. Med vodnimi viri v okolici vasi je najpomembnejši Slapenski potok, ki se napaja iz številnih pritokov, na katerih ob obilnem deževju nastanejo tudi slapovi. Eden od izvirov priteče izpod Erzelja kot Zlata voda.
Okolico vasi in dolino si je nato ogledala še z e-kolesom, saj podjetje Dim bikes ponuja izposojo ekoles, pa seveda tudi navadnih koles za kolesarjenje med vinogradi. Turistom se povsem prilagodijo in po njihovih željah pripravijo različne možnosti poti. Svojo raziskovanje občine pa je Suzana končala na Slapu pri Vipavi, kjer imajo največ zelena na svetu, se z velikimi koraki med najboljše prebija hiša Marc, ki ji poveljuje komaj 24-letni vinar. Roman Marc je četrta generacija vinarjev in se je rodil s tem in željo, da bi ustvarjal dobro vino, zato je že pri 18-tih prevzel vajeti domačije.
