Tokrat bo voditeljica oddaje Zlati ključi Suzana Bajrič raziskala občino Žalec. Občina Žalec se nahaja v Spodnji Savinjski dolini in v današnji obliki obstaja od leta 1998. Žalec je zaradi ugodne lege že od nekdaj pomembna postojanka v severovzhodnem delu Slovenije, svoj pravi sloves pa je dobil šele z začetkom slovenskega hmeljarstva, v 19. stoletju.
Prva oddaja bo povsem v znamenju hmelja, ki je zaznamoval in spodbudil žalski gospodarski ter kulturno-zgodovinski razvoj. Hmelj so poznali že v srednjem veku. Uporabljali so ga za »čiščenje krvi«, pospeševanje menstruacije in pomirjanje. Od 8. stoletja dalje ga gojijo tudi za izdelavo piva. Dodajajo pa ga ne toliko zaradi značilnega okusa kot zaradi njegovih lastnosti, saj preprečuje kisanje piva.
Voditeljica se je najprej odpravila pred poslopje, kjer pakirajo hmelj, kjer je spoznala Hmeljsko princeso. Nato se je po dodatne informacije odpravila v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije. Osrednji muzej, ki se nahaja v prostorih nekdanje sušilnice hmelja, je urejen v štirih nadstropjih. Obiskovalec v njem spoznava prehrano, oblačila, običaje, številne hmeljarske izdelke ter orodja za pridelavo in obdelavo hmelja. Zbirka je nastala s pomočjo družin, ki živijo s hmeljem, njihove dokumentacije, fotografij, spominov.
Hmelju pravijo zeleno zlato - po angleško torej green gold, takšno pa je tudi ime pivovarne v Šempetru v Savinjski dolini. Glavno vodilo pivovarne Green Gold je izdelava piva iz hmelja iz domačega okolja. V ponudbi imajo več kot 30 vrst različnih piv, ki jih lahko kupite tudi v njihovi spletni trgovini.
Med raziskovanjem občine je Suzana obiskala Hotel A v Petrovčah, ki je sinonim za izvirnost in postavljanje novih standardov v Celjski regiji. Hotel A je zasnovan na podlagi modernih arhitekturnih smernic s 4 zvezdicami. Pohvali se lahko s 47 sobami, restavracijo, konferenčno sobo, wellnessom in fitnesom. Hotel A je le streljaj oddaljen od mesta Celje, saj se nahaja neposredno ob avtocestnem izvozu Arja vas - Žalec. Ampak Suzane po obisku hotela ni zanimala hitra avtocesta, pač pa malo ožje poti - tiste, po katerih vozijo kolesarji. Kolesarske poti Hops na kolo ponujajo prek 150 km kolesarskih poti vseh zahtevnosti z bogatimi kulinaričnimi doživetji in degustacijami piva. Za vse kolesarske navdušence, tako cestne kot gorske kolesarje, je Spodnja Savinjska dolina čudovita destinacija. Označenih poti v bližnji in malo bolj oddaljeni okolici, če za start izbereš Žalec, je 46 kilometrov med hmeljišči, kar 91 kilometrov je primernih za gorske kolesarje in 72 kilometrov za cestne. Za gorske kolesarje so vsekakor najpomembnejše destinacije Hom, Šmohor, Kal in Mrzlica. Suzana se je z vodnikom peljala malo po poti, potem pa se je ustavila v gostilni Privošnik, ki je znana po tradicionalni kulinariki in posebno naravno hlajenem pivu.
Ta občina ni zanimiva samo zaradi tistega, kar vidite nad zemljo, pač pa ima tudi zanimiv podzemni svet. Suzana je zato tretjo oddajo začela v jami Pekel, ki je več kot 3 milijone let stara kraška jama! Izdolbel jo je tok potoka Ponikvica, ki pred jamo ponikne, iz nje pa priteče z imenom Peklenščica. V jami spoznamo tako vodno kot suho kraško jamo, saj je sestavljena iz dveh etaž. V spodnjem, vodnem delu jame pot poteka ob potoku Peklenščica in vodi do največje znamenitosti v jami, do najvišjega slovenskega, za obiskovalce iz neposredne bližine dostopnega podzemnega slapa s štirimi metri vodnega padca. Zgornji, suhi del jame krasijo raznolike kapniške oblike. Ker voda s seboj prinaša različne snovi, so kapniki v jami obarvani v različnih odtenkih rdeče in rjave barve. V jami živijo številne rastlinske in živalske vrste. Na stenah, po stropu ter v vodi se bohotijo lišaji, mahovi in alge, v jami pa se skrivajo tudi hroščki, pajki, polžki, raki in netopirji.
Po ogledu kapnikov pa je Suzana poiskala fontano piv Zeleno zlato, o kateri ji je več povedal župan občine Žalec Janko Kos. Z županom pa sta govorila tudi o drugih temah - kaj se dogaja v občini in tudi o načrtih za naprej.
“Žalec me je navdušil in z veseljem se bom še kdaj vrnila v objem zelenega zlata. Tu ne manjka naravnih lepot, dobrot doline in tradicije,” je ob koncu raziskovanja povedala voditeljica Suzana Bajrič.
