Beremo: Atenska vrata

Izvrsten pisec zgodovinskih romanov Conn Iggulden, ki je obdelal že Julija Cezarja, mongolske kane in nenazadnje v izjemni trilogiji tudi vojno med belo in rdečo rožo, verjetno najbolj kruto obdobje v angleški zgodovini, ko so se še trije brati borili med sabo, se tokrat vrača s prvo od treh knjig iz atenske serije. V knjigi Atenska vrata opisuje dve slavni bitki starega sveta, vmes pa izvrstno prepleta življenje atenskega stratega Ksantipa in njegove bližnje oziroma sovražnike. Dobra zgodba o junaku pa navduši tudi z opisi antičnih Aten. No, če bi bili učbeniki za zgodovino tako zanimivi, bi vsi obvladali preteklost ...

Conn dobro ve, da niti najbolj zanimivi opisi borb ne morejo tako pritegniti bralca, kot če v prvi plan postavi zanimivega junaka. V ospredju zgodbe je tako Ksantip, atenski strateg, ki ima pomembno mesto tudi v bitki v Maratonu, kjer Atence napade perzijska vojska.  Perzijski veliki kralj Darej si je namreč z vojsko sužnjev in 10.000 elitnih neumrljivih prišel podredit Grke. Po robu se jim postavijo dosti manj številni svobodni Atenci, med katerimi je tudi pametni, pogumni in pretkani strateg Ksantip. Grki kljub veliki perzijski premoči z izvrstno taktiko in sklenjenimi vrstami premagajo sovražnika in ustavijo njegov prodor.

Čez deset let Atene razjedajo politične razprtije, izdaje in izgoni, med političnimi izgnanci pa se znajde tudi sam Ksantip. Med Atenci vlada veliko nezaupanje, ko Perzijci pod vodstvom svojega novega kralja Kserksa, ki bi se rad maščeval za očetov poraz, v nepreglednih trumah prečkajo Helespont, da bi mesto spet poskušali zravnati z zemljo.
Atene zaradi perzijske premoči na kopnem in morju za pomoč zaprosijo Špartance, naj branijo sotesko Termopile in vsaj za nekaj časa zadržijo premočnega sovražnika …