Avtorica Meta Hočevar je v javnosti znana po svojih arhitekturnih, scenografskih in režiserskih delih, tokrat pa se ob svoji 80-letnici v literarnem prvencu predstavlja v novi luči, ki pa jo tudi povsem obvlada, saj je očitno res, da tisti, ki je nadarjen za umetnost, obvlada lahko več žanrov.
Meta Hočevar v Drobnarijah niza zgodbe, prizore in občutke, ki so zaznamovali njeno odraščanje in osebnost. Meja med tem, kje se konča resnica in kdaj se začne fantazija, je, kot pravi, zabrisana. Zgodbe so razdeljene v tri dele z naslovi Mama, Španski bezeg in Vse je igra. Knjigo krasijo tudi njene izjemne risbe. V zgodbah in slikah govori o drobnih trenutkih v življenju, ki se zdijo nepomembni, pa vendar nas izoblikujejo. Trenutki, v katerih se ne zgodi nič, pa hkrati vse, saj nas spremenijo. Zgodbe se dogajajo v pred in povojnem času, povezane so z njeno mamo in odraščanjem. Realnost se prepleta s fantazijo, kot se prepletata tudi v našem vsakdanjem razmišljanju. In lepo je, če nas papirnata ladjica, narisana na naslovnici knjige, ko je v življenju težko, odnese daleč stran, kjer meja postane samo nebo. Včasih potrebujemo fantazijo, da se lažje soočimo z realnostjo. Prehajanje med obema svetovoma naredi stvari lepše, mehkejše, vpogled v skrite in pogosto kontradiktorne mehanizme življenja pa bolj pronicljiv in metaforičen. Toda ne glede na njeno naklonjenost sanjarjenju in neskončnim prostranstvom neba, avtorica ostaja s podplati trdno na tleh.
Meta je sicer avtorica dveh knjig, Prostori igre in Prostori mojega časa, ki sta že vrsto let dragocen pripomoček pri študiju scenografije.
