Predzadnji roman Patricka Modiana, Nobelovega nagrajenca, je izvrstno branje - tudi zaradi prevoda Aleša Bergerja in bo nedvomno obveljal za eno njegovih poznih mojstrovin.
Roman Nevidno črnilo se začne kot detektivska zgodba o iskanju skrivnostno izginule ženske, ki pa se, tako kot je to pri Modianoju v navadi, razplete v vse kaj drugega in glavnega junaka pripelje na pot samospoznavanja … Zgodba več kot o izginuli osebi razkriva o tistem, ki jo išče. O sili radovednosti, ki vedno znova privede do bolj ali manj naključnih odkritij in spoznanj. Za pisatelja so torej bolj pomembni različni vidiki in mnoštvo interpretacij, kot pa sama zgodba - tako je pri tem delu, pa tudi v njegovih delih sicer. Knjiga bo navdušila ljubitelje lepe besede, ni pa to ravno branje za na plažo ...
