Pri založbi Beletrina je pred kratkim izšel drugi roman Dina Pešuta, enega najbolj vidnih hrvaških avtorjev nove generacije, z naslovom Očetov sinko, v katerem se dotika problemov razreda in generacije, pa tudi medgeneracijskih odnosov.
Nosilni lik je mladi intelektualec in prebijajoči se pesnik, izgubljen kot obljubljena mu prihodnost. Po neuspešnem iskanju priložnosti na Zahodu se vrne v Zagreb - reven in nesrečen je namreč lahko tudi doma, kajne ... Dneve preživlja kot hotelski receptor in se včasih tudi z iznajdljivostjo kosa s pogostimi življenjskimi tegobami milenijca, med katerimi prevladuje skrb za plačevanje stanarine. Poleg razrednega in generacijskega problema roman načenja tudi vprašanje medgeneracijskega odnosa, saj se drugim junakovim nemirnim občutkom pridruži še skrb za zbolelega očeta, s katerim doslej nista uspela zgraditi tesnejšega odnosa, tako da morata nadoknaditi marsikaj. Pešut, ki na Hrvaškem velja za najmočnejši glas svoje generacije, razume izzive sodobnega časa in zapletenost odnosov ter obvlada pripovedne tehnike, s katerimi se težkih problemskih vprašanj loteva z navidezno lahkotnostjo in šarmom, predvsem pa zelo odkrito in doživeto, skratka: prepričljivo.
Dino Pešut (1990) je hrvaški dramaturg, pisatelj in pesnik. Na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu je končal študij dramaturgije. Kot dramaturg sodeluje z različnimi gledališči doma in na tujem. Nekaj let je živel v Berlinu in leta 2018 prejel prestižno gledališko nagrado, namenjeno mladim avtorjem Deutscher Jugendtheaterpreis, njegova dramska dela pa zelo pogosto prejemajo tudi ugledne hrvaške nagrade. Iz območja gledališke umetnosti je avtor v vstopil tudi na področje literature in leta 2017 izdal svoj prozni prvenec Odrgnjena kolena, s katerim je navdušil hrvaško literarno kritiko in bralstvo. Podobnega odziva je bil deležen tudi Očetov sinko.
