Med mladimi je s številnimi nagradami ovenčani angleški pisatelj Terry Pratchett (1948–2015) vsekakor med najbolj priljubljenimi avtorji. Zakaj je tako, vam bo hitro jasno, če vzamete v roko knjigo Miceni svbodni možje - roman o Faniki Trpin, ki sodi v njegovo obsežno serijo fantazijskih romanov o svetu Plošče.
Glavna junakinja je Fanika, ki se na prvi pogled zdi čisto navadna deklica, a je njen pogled na svet drugačen. Vidi namreč stvari, ki jih drugi ne opazijo, kot na primer povodno pošast ali micene modre možiclje, ki se menijo o kraji ovac. Ko njenega bratca ugrabi vilinska kraljica, se z modrimi možiclji pogumno poda na pot, na kateri se prepletata resničnost in neizprosno okruten svet prebivalcev vilinske dežele.
Knjigo je prevedel izvrstni, a prav nič miceni Boštjan Gorenc, ki je že dolgo velik fen Pratchetta, ki je leta 1994 dobil nagrado British Book Award za najboljšega avtorja znanstvene fantastike in fantazijskih romanov. “Terry Pratchett je eden mojih najljubših avtorjev in tako sem v prevod zagrizel z velikim veseljem, pa tudi spoštovanjem. Najbolj sem užival pri prevajanju govorice Nek Mek Figlov, ki se je iz izvirne škotščine prelevila v kleno gorenjščino, saj sem fraze svaljkal po ustih in se jih drl, dokler niso zvenele dovolj robato,” pravi Boštjan.
Pri zgodbi pa je prevajalca najbolj pritegnil odnos med Faniko Trpin, ki želi postati čarovnica, in njeno pokojno babico, Trpinovo mamko, ki je to mogoče celo bila. “Med obujanjem spominov slišimo tudi stavek, ki izjemno povzame duha Pratchettove satirično-humanistične proze in bi ga moral ponotranjiti sleherni od nas: Nekdo mora govoriti za tiste, ki nimajo glasu … V svoji srži je zgodba pratchettovsko prismuknjena, polna besednih vragolij in hehetavih opazk, in čeprav je prvenstveno namenjena mlajšim bralcem, bodo v njej uživali tudi odrasli, ko bodo skupaj s Faniko reševali njenega bratca iz krempljev vilinske kraljice.”
foto: Simon Pelko