Zvezdna Beletrina je ime nove zbirke, ki so jo pri založbi Beletrini pripravljali dve dolgi leti in bo mlade bralce razveseljevala vsaj prihodnjih pet. V tem času bo izšlo kar 25 skrbno izbranih mladinskih del, bodisi v jezikovno osveženi obliki, ko gre za izvirna dela v slovenščini, bodisi v novih prevodih sijajnih slovenskih prevajalcev. Po zbirki klasičnih romanov svetovne književnosti so torej tudi mlajši ljubitelji knjig dobili novo zbirko preverjeno dobrih knjig.
Predstavitev Zvezdne Beletrine je potekala med knjižnimi policami Pionirskega oddelka Mestne knjižnice Ljubljana, ustvarjalci pa so v prvi vrsti nagovorili prav mlade bralce, ki jim je zbirka namenjena. Zbirko so predstavili programski direktor Beletrine Aleš Šteger, urednica Zvezdne Beletrine Anita Dernovšek in likovni urednik zbirke Damijan Stepančič, na klepet pa so povabili učence, ki so bili vpeti tudi v nastajanje zbirke. Urednica zbirke Anita Dernovšek je profesorica slovenskega jezika in zato dobro ve, kako pomembno je najti način, da knjige nekih drugih časov približamo današnjim mladim bralcem. »Zelo smo se trudili, da bi s knjigo prišli v čas, ki ga vi danes živite,« je povedala Anita Dernovšek, Aleš Šteger pa je poudaril, da so od mladih dobili namige, kaj si kot bralci od knjig želijo, tako vsebinsko, jezikovno kot oblikovno. Damijan Stepančič je dodal, da so želeli ujeti ravnovesje med sodobnimi in originalnimi ilustracijami: »Seveda si ne moremo predstavljati Malega princa brez ilustracij samega avtorja besedila.« Milan Dekleva, prevajalec zgodbe Alica v čudežni deželi, pa pravi: »Ta knjiga si seveda zasluži, da jo prelijemo v današnjo slovenščino, naš jezik je vendarle živ, radoveden in okreten potok!«
Letošnji prvi letnik zbirke prinaša nove vrhunske prevode Malega princa (prevod Jaroslava Skrušnýja), Alice v čudežni deželi (prevod Milana Dekleve) in Ostržka (prevod Dušanke Zabukovec) ter ponatisa Butalcev Frana Milčinskega in Pridi, mili moj Ariel Mire Mihelič, sicer pa bodo v zbirki še Koča strica Toma Harriet Beecher Stowe, Potovanja v tisočera mesta Vitomila Zupana, Veter v vrbah Kennetha Grahamea, legendarna Neskončna zgodba Michaela Endeja, Čarovnik iz Oza Lymana Franka Bauma ... Med petindvajsetimi naslovi so knjige, ki bralce vodijo v najrazličnejše razmisleke: kako biti človek? Kako biti boljši človek? Kaj je pomembno? Kaj je odveč? Je to, da so odrasli slabe volje, znamenje česa usodnega? Kaj je prijateljstvo? Kaj je ljubezen? In med drugim še: ali je bolj smešno verjeti, da sol zraste na njivi ali pa, da se bo iz buče rodila kobila?
Programski direktor založbe Aleš Šteger poudarja, da vstop v dialog z mlajšimi bralci za Beletrino ni novost. »V preteklih letih je Beletrina vedno znova nagovarjala mlajše bralce, naj spomnim na zelo lepe in odmevne izdaje Dečkov Pavlove ulice, ponatis Zgodb iz mesta Rič Rač Lojzeta Kovačiča in knjige zbranih zgodb za mlade Kako dolg je čas Mateta Dolenca, ki je bila izbrana tudi za akcijo Rastem s knjigo. Mlade smo prav tako nagovarjali preko številnih dejavnosti, povezanih z našima festivaloma Fabula ter Dnevi poezije in vina, preko ustvarjalnih delavnic, portala za elektronske knjige Biblos in akcije Berideli, ki že več let poteka na izbranih slovenskih srednjih šolah.«
Šteger pojasnjuje, da so na založbi kljub različnim prizadevanjem »vse bolj opažali, da se prav v starostnem obdobju tretje triade osnovne šole in navzgor vse več mladih bralcev izgubi. Bodisi nehajo brati leposlovje ali pa začnejo brati izključno v angleškem jeziku, saj so številne odlične knjige v slovenščini dostopne le v deloma zastarelih prevodih ali pa se jih že vrsto let sploh ne da več kupiti. Prav tako smo opažali, da se v poplavi nizkokalorične in deloma zelo ceneno izvedene knjižne ponudbe izgublja zanimanje za kanon, za mladinsko klasiko, za temeljna dela, ki z vsako generacijo komunicirajo na drugačen, svojstven način. Ob prebiranju del iz zbirke Zvezdna Beletrina postanejo številni klasični literarni liki naenkrat naši sodobniki, nagovarjajo nas z živim jezikom in podobo, s tem pa tudi v času TikToka in Instagrama ustvarjajo nepozabno, za marsikoga formativno bralno izkušnjo.«
Po besedah urednice Anite Dernovšek sta bila ključna kriterija za izbiro knjig, ki bodo zapolnile pet letnikov zbirke Zvezdna Beletrina, »uravnoteženost slovenske in tuje klasike ter raznolikost pripovednih pristopov: realistične zgodbe, fantastika, pustolovska pripoved in problemska književnost. Pozorni smo bili, da so knjige ustrezne za starostno obdobje od 8. do 14, leta, in da so primerne tako za fante kot dekleta.« Anita Dernovšek
Ob posodobljenem jeziku je največja posebnost zbirke tudi njena likovna podoba, ki jo zaokrožajo udarne in premišljene ilustracije. Likovni urednik zbirke Damijan Stepančič, ki je z oblikovalcem Luko Mancinijem oblikoval naslovnice, je ob tem povedal, da so besedila v zbirki skozi čas doživljala različne vizualne, likovne in ilustratorske interpretacije, »moj namen pa je bil, da današnje izdaje opremim bodisi z novimi ilustracijami različnih slovenskih ilustratorjev bodisi z ilustracijami, ki so izšle ob prvih izdajah. S tem sem želel knjigam vdahniti časovno dimenzijo«. Stepančič je prepričan, da izbor ilustracij praviloma deluje kar malce hipnotično, očitna je časovna distanca, kar bo mladim v poplavi površnih podob sodobnega sveta nudilo užitek.
»Sodobna komponenta zbirke se kaže v udarnih, barvnih naslovnicah. Z njimi sem želel zbirki vdahniti sodoben pečat, pokazati, da tudi klasična mladinska besedila niso zaprašena, hermetična, ampak se jih da interpretirati tudi na vizualno sodoben način. In tako res postanejo brezčasna. In večna.« pravi Damijan Stepančič.
Med ilustratorji knjig, ki se ponašajo s trdo vezavo in s ščitnim ovitkom, se jih nekaj predstavlja premierno, dodana vrednost knjig pa so ob tem še za mladinsko književnost neobičajne spremne besede slovenskih področnih poznavalcev. Ker na Beletrini ničesar nočejo prepustiti naključju, bo na voljo tudi posebna spletna stran, na kateri bodo za vsako izmed knjig dostopna posebna interaktivna didaktična gradiva. Ob tem je v knjigah, kot pojasnjuje urednica Anita Dernovšek, redkeje rabljeno besedišče, ki je pomembno zaradi razumevanja zgodbe, razloženo še na isti strani pod črto.
