Knjige so za človeško civilizacijo izjemnega pomena. S knjigami so se ideje začele širiti hitreje, pridobivali smo več znanja, druge tudi bolje razumeli. Knjige so zaznamovale več stoletij, zdaj pa se zdi, da so nove tehnologije knjigam naredile veliko škode. Kaj se dogaja, razkriva Alenka Kepic Mohar v svoji knjigi Nevidna moč knjig.
Čas digitalne revolucije je preoblikoval branje in povzročil spremembe v načinih branja in učenja. Neomejen dostop do digitalnih pripomočkov je spremenil materialno kulturo, hkrati pa zaznamuje tudi kognitivne procese, ki so temelji avtonomnega razmišljujočega uma. Vse to v nov položaj postavlja delovanje založništva, obstoj knjige in proces izobraževanja.
Pot do sinhronega soobstajanja digitalnega in tiskanega vodi prek razumevanja, kaj se dogaja v možganih, ko beremo, in kako to vpliva na kognitivni razvoj posameznika. V tem je ne le nevidna moč knjig, to so tudi temelji izobraževanja, zato se ni mogoče izogniti nadaljnjim vprašanjem, kako se ob tem spreminja izobraževanje in kaj digitalizacija prinaša v šolski prostor. Predvsem pa zastavlja vprašanje, ali bo šolski prostor zmogel uvajati mlade v kulturo knjige na način, ki razume delovanje digitalnega sveta, a se hkrati zaveda prednosti, ki jih za kognitivni razvoj prinašata branje in učenje iz tiskanih knjig. Razmislek o tem je tudi pobuda za širši družbeni preobrat, pri čemer se avtorica vrača h knjigi kot zatočišču misli, domišljije in znanosti.
Alenka Kepic Mohar že skoraj dve desetletji spremlja in sooblikuje slovenski založniški prostor, v zadnjih letih je svoje izkušnje nadgradila z raziskovanjem pomena branja in vloge knjige v procesu učenja in poučevanja. Sodelovala je v večletnem mednarodnem projektu E-read o evoluciji branja v času digitalizacije, doktorirala na temo vpliva digitalizacije na uredniško delo ter objavila strokovne prispevke na to temo.
