Pri Mladinski knjigi je pred kratkim izšla knjiga Harro in Libertas, Zgodba o ljubezni in odporništvu avtorja Normana Ohlerja.
Norman Ohler je avtor mednarodne uspešnice Popolna omama ‒ Droge v 3. rajhu, ki razkriva zlorabo drog v 2. svetovni vojni. Tudi v novi knjigi se Ohler vrača k tematiki nacistične Nemčije in po resnični zgodbi ustvari literarni portret mladega para v osrčju nemškega odporniškega oziroma protinacističnega gibanja pred in med drugo svetovno vojno. Glavna junaka sta Harro Schulze-Boysen, uslužbenec obveščevalne službe rajhovskega ministrstva za letalstvo, in njegova žena Libertas Haas-Heye, katere družina je prijateljevala s Hermannom Göringom. Njuna tragična zgodba ponuja vpogled v svet mladih, liberalnih Berlinčanov, katerih svobodomiselni način življenja se je znašel v primežu nacizma, ki se je polastil vseh vzvodov oblasti v državi. Čeprav sta se Harro in Libertas navzven uklanjala zahtevam diktature, sta se z mrežo prijateljev in somišljenikov odločno uprla nacizmu.
Avtor je imel med nastajanjem knjige dostop do ekskluzivnih dokumentov, ki zgodovinarjem doslej niso bili na voljo; med drugim do zasebnega arhiva družine Schulze-Boysen in kopij ruskih dokumentov iz zloglasnih arhivov KGB Lubjanka, ki so jih za kratek čas odprli v 90. letih prejšnjega stoletja, a so jih kmalu spet zapečatili. Na podlagi tega gradiva ni ustvaril le portreta Harra in Libertas, pozabljenih idealistov, ki sta se odločila kljubovati Hitlerju, ampak tudi Berlina, za katerega sta se bojevala in umrla.
Norman Ohler (1970), novinar in pisatelj, je obiskoval hamburško šolo za novinarje ter študiral kulturologijo in filozofijo. Njegov prvenec Količinski stroj (Quotenmaschine) je leta 1995 izšel kot prvi roman na spletu v zgodovini. Napisal je še dva romana, Sredina (Mitte) in Mesto zlata (Stadt des Goldes), ter nekaj filmskih scenarijev. Za Popolno omamo – knjigo o vlogi drog v tretjem rajhu – je pet let raziskoval v arhivih v Nemčiji in ZDA, preučil množico izvirnih dokumentov, govoril s pričami, vojaškimi zgodovinarji in zdravniki. Knjiga je bila prevedena v več kot 30 jezikov.
Ohlerjeva nova knjiga Harro in Libertas je prvo prevodno delo, ki je izšlo v projektu Recovering Freedom/Vračamo svobodo, s katerim je Mladinski knjigi na razpisu za program EU Ustvarjalna Evropa uspelo pridobiti skoraj tristo tisoč evrov sredstev. Projekt, v okviru katerega bo v naslednjih treh letih izšlo 28 prevodnih del iz 10 evropskih jezikov, si z načrtovanimi izdajami in povezanimi aktivnostmi prizadeva za širjenje kakovostne evropske literature, mednacionalno povezovanje, uresničevanje zavez iz evropskega zelenega dogovora in digitalizacijo. Mladinska knjiga bo s pridobljenimi sredstvi zagotovila izid vrhunskega evropskega leposlovja, prevode domačih avtorjev v tujino in s tem krepila njihovo prepoznavnost v svetu ter nudila inovativno promocijsko podporo.
V okviru projekta je posebna pozornost namenjena petim literarnim delom, ki bodo prevedena v nemščino (4) in italijanščino (1)in tako deležna dodatne promocije, ko bo Slovenija častna gostja na knjižnih sejmih v Frankfurtu (2023) in Bologni (2024); to so Drobtine iz mišje doline in Zverinice, pozdravljene Anje Štefan, letošnje dobitnice Prešernove nagrade, Obisk Gaje Kos, dobitnice Levstikove nagrade, Pogodba Mojce Širok in Najlepša neznanka svetloba Vladimirja P. Štefanca.
Ideja za prevodni projekt se je izoblikovala v obdobju pandemije. V zadnjem desetletju so nove tehnologije in novi načini preživljanja prostega časa močno vplivali tudi na založništvo, toda knjige so ostale platforma, ki je bila dostopna kljub zaprtju javnega življenja. Ljudje so v njih iskali pomoč pri razumevanju hitrih sprememb, ki smo jim bili priča, po drugi strani pa tolažbo, občutek povezanosti in pripadnosti v časih, ko se je zdelo, da nam nekdo spodmika tla izpod nog. Cilj tega ambicioznega prevodnega projekta Mladinske knjige je torej pomagati ljudem, da znova odkrijejo svojo svobodo in pravice in začnejo razmišljati o širšem, boljšem svetu.
V kratkem bo izšel še prevod romana Anomalija francoskega avtorja Hervéja Le Telliera, prejemnika nagrade goncourt 2020, v drugi polovici leta pa bosta sledila prevoda klasičnega mladinskega poljskega romana Krystyne Boglar Klementina ima rada rdeče ter družbenokritičnega političnega romana W hrvaškega avtorja Igorja Štiksa.
