Po prvi knjigi Rdeča kapica, po kateri bodo snemali televizijsko serijo, je tu že druga kriminalka z državnim tožilcem Miom Aurellijem v glavni vlogi. Tudi tokrat avtorica Irena Svetek izvrstno prepleta preteklost in sedanjost, zelo različne akterje, pa tudi resničnost in ljudske legende. Zgodba se dogaja v Ljubljani in Beli krajini, Mio pa odkrije, da je v njegov primer smrti vpletena tudi njegova ljubezen … Vsekakor poslastica za ljubitelje zahtevnejših kriminalk, tako da se že veselimo nadaljevanja serije.
Irena Svetek je doktorirala na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Za prvi roman Od blizu je leta 2004 prejela nagrado Slovenskega knjižnega sejma za knjižni prvenec in nominacijo za kresnika. Napisala je še romana Sedmi val in Zaspi, mala moja, zaspi, zadnja leta pa se ukvarja predvsem s scenaristiko; napisala je scenarij za celovečerni film Skupaj, scenarije za nadaljevanke in nanizanke Mame, Več po oglasih, Ena žlahtna štorija, Česnovi … Lani je izdala Rdečo kapico, prvo v seriji psiholoških kriminalk. Roman je postal uspešnica, po kateri se bo snemala tudi televizijska serija. Drugi roman iz serije je Beli volk in ga prav tako pričakujemo na malih zaslonih.
Tokrat je okvir zgodbe močno vpet v staroslovansko mitološko izročilo, v Kočevskem rogu namreč odkrijejo golo truplo ženske, ki ji obraz prekriva zlovešča maska v obliki volčje glave. »Preden sem začela pisati roman Beli volk, sem veliko brala o staroslovanski mitologiji. Vedno me je namreč zanimalo, kako to, da tako malo vemo o njej, saj gre za izjemne zgodbe, ki so del naše kulturne dediščine in navsezadnje našega geografskega prostora. Porodila se mi je ideja, da jih vpnem v kriminalni okvir, iz slovanskih vegetacijskih bogov naredim junake in jih popeljem v današnji čas. Za milje romana sem izbrala Belo krajino in Kočevsko, saj se mi ti dve pokrajini zdita izjemno magični, vsaka na svoj način, Bela krajina simbolizira pomlad in poletje, Kočevsko pa jesen in zimo, kar je ključno za pripoved. Bralcu sem želela približati vsebino staroslovanske mitološke preteklosti in na ta način osvetliti zgodbe, za katere mislim, da je pomembno, da jih poznamo,« pravi Svetkova.
Vzdušje romana je zaradi mitološkega ozadja strašljivo, temačno, nenehno se zdi, da na nas s strani prežijo krvoločni volkovi, ob tem pa se seveda vedno bolj zavedamo, da znajo še bolj krvoločni biti kar ljudje sami. Veliko o tem pove že ugotovitev, da ima žrtev na rami človeški ugriz in da je bila posiljena. Med raziskavo seveda na plano privrejo družinske skrivnosti, ki jih skrbno čuvata žrtvina starša, Mokoš in Perun, ob tem pa se razkrijejo še številne druge povezave, grehov iz preteklosti, pa tudi neka na videz nepovezana preprodajalska mreža, kjer se prav tako pojavi beli volk – v obliki zasvojljivega belega prahu.
Pot romana vodi tako v Kočevje, kjer je žrtev delala v Društvu za zaščito kočevskega volka, pa v Belo krajino, kjer je Aurelli preživel poletje z nekdanjo ženo Violo, s katero sta se kljub trpljenju zaradi nesrečne smrti njunega sina spet zbližala, pa tudi čez meje Slovenije, kjer se v grobih okoliščinah pišejo težke življenjske zgodbe. Povrh tega pa se kmalu zgodi še en umor … Polnokrvna in premišljena kriminalka preseže pričakovanja in nadgradi svojo že tako uspešno predhodnico.
