Priznajmo si, da radi pokukamo skozi grajska vrata kraljevih družin po vsem svetu. Morda so najbolj odprta angleška, kar pa ne pomeni, da druga niso zanimiva. Prav nasprotno, kot se bomo lahko prepričali vsako sredo na TV3, ko ob 22. uri prihaja na spored nadaljevanka Skrivnost nizozemske kraljeve hiše. V njej bomo spoznali, kaj se je dogajalo na nizozemskem dvoru v ne tako davni preteklosti.
V vsej zgodovino nizozemske kraljeve družine je bil daleč najbolj kontroverzna osebnost pokojni princ Bernhard. Ta je leta 2004 skušal prepričati princeso Máximo, da bi se soočila s svojo usodo in postala kraljica Nizozemske skupaj z njegovim vnukom Willemom-Alexandrom. Njegova zgodba je marsikomu v poduk in ne razkriva zgolj razlik med njim in Máximo, ampak prikazuje tudi, kako sta si bila v marsičem podobna. Nekatera razkritja jo prisilijo, da se zamisli nad svojo preteklostjo in nad svojimi odločitvami. Je pripravljena za vsako ceno postati kraljica? Bernharda pa spremljamo od palače Soestdijk v nekoč nemškem Reckenwaldu, nacističnega Berlina in Londona v vojnem času, od Kanade do Argentine in Evite Perón in še dlje. Gre za vznemirljiv portret sveta od tridesetih let prejšnjega stoletja pa vse do 21. stoletja. Bernhard, ki so mu rekli tudi malopridnež oranžnega, si skozi desetletja ves čas prizadeva ugotoviti, kakšna sploh je njegova usoda.
Poleg tega nadaljevanka Skrivnost nizozemske kraljeve hiše prikazuje še zgodbo oblegane kraljice Beatrix oziroma dogodke, ki so pripeljali do njene abdikacije. 30. aprila 2009 so na Nizozemskem praznovali kraljičin dan. Vse mesto Apeldoorn je na ulicah med obiskom kraljevske družine. Slavje se nenadoma konča, ko kot strela z jasnega – in na očeh milijonov – črn suzuki nenadzorovano zaorje v zbrano množico, in izvede atentat na kraljico Beatrix in njeno družino. Čeprav je zasejal smrt in pustil za seboj ogromno nedolžnih žrtev, je atentat neuspešen. Beatrix pa je pretresena do dna duše.
Kako zelo bolj preprosto je bilo življenje leta 1961, ko je bila samo princesa. A tudi to je bila samo prevara in tisto, kar sledi, je težavno soočanje ženske z njeno monumentalno nalogo. Ali bo lahko istočasno mama, žena in kraljica? Se je mogoče dvigniti nad kontroverznosti in škandale, v katere je vpletena njena družina? Ali pa mora svojo srečo in srečo svoje družine žrtvovati zavoljo ljudstva?
Glavni vlogi v nadaljevanki sta odigrala priznana nizozemska igralca Daan Schuurmans in Willeke van Ammelrooy, ki ju je pot občasno zanesla tudi v hollywoodske filme. Willeke je na primer v Hiši ob jezeru igrala mamo Sandre Bullock, sicer pa je posnela 27 filmov. Njen prvi film je bil Mira leta 1971, najbolj znan pa je Antonia's Line, ki je prejel več priznanj. Poleg igranja se ukvarja tudi z drugimi vidiki filmskega ustvarjanja. »Vsaj toliko se imam za režiserko kot igralko,« pravi Willeke, ki se je rodila leta 1944 v Amsterdamu. »Režiserji so filmu pogosto bolj predani kot igralci, ki so najeti, da nekaj odigrajo, in gredo potem naprej. Kot režiser pa se moraš za svoje filme boriti, kot bi imel enega otroka za drugim.«
Včasih pa niti vsa odločnost ni dovolj. Willeke je pred leti spoznala legendarnega igralca Christopherja Leeja, ko sta bila oba člana žirije na filmskem festivalu v Chicagu. Predstavila ga je svojemu možu, opernemu pevcu Marcu Bakkerju, s katerim je poročena 30 let. Možakarja sta se takoj ujela, že zato, ker je imel Lee zelo rad opero. Ker sta si bila podobna – visoka, sivolasa – se ji je zdelo zabavno, če bi Lee v filmu igral moževega očeta. Flamski režiser in scenarist Frank van Laecke se je namreč ukvarjal s scenarijem za film Blooper in Willeke so najeli, da bi scenarij dodelala. Zgodba se je vrtela okoli opernega pevca Billyja Blooperja, ki naj bi ga igral Bakker in ki izve, da je njegov oče vampir, čigar zobje so zgnili zaradi preveč sladkarij. Zdaj ko koga ugrizne, ga ne spremeni v vampirja, ampak ta človek postane pol vampir in pok kokoš. Leeju se je projekt, ki naj bi ga Willeke tudi režirala in v njem igrala, zdel zanimiv, vendar zanj nikoli niso dobili zelene luči.
