Palpitacije, torej občutek preskakovanja ali razbijanja srca, so pogost razlog za obisk zdravnika, čeprav so v večini primerov nenevarne. Pojavijo se lahko ob stresu, dehidraciji, pomanjkanju spanja ali po večjih količinah kofeina. Normalen srčni utrip pospešijo tudi čustva, kot so strah, presenečenje, vznemirjenost, tesnoba in stres, pa tudi telesni napor.
Ko bolnik zaradi palpitacij poišče pomoč, zdravniki stanje ocenjujejo na podlagi podrobnega opisa simptomov in njihovega trajanja, pregleda dosedanje anamneze, kliničnega pregleda ter elektrokardiograma (EKG). Natančen opis občutkov in okoliščin nastanka jim pomaga ločiti med prehodnimi, nenevarnimi epizodami in motnjami ritma, ki zahtevajo nadaljnjo obravnavo.
Med motnjami ritma izstopa atrijska fibrilacija, pri kateri preddvori utripajo hitro in neredno, kar poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov in možganske kapi. Povečano uživanje alkohola je povezano z večjim tveganjem za to aritmijo, zato zdravniki opozarjajo tudi na pomen zmernosti pri pitju.