Uradni podatki z nedavnih volitev v Bosni in Hercegovini kažejo, da je bilo od 1.388.079 oddanih glasov kar 393.443 neveljavnih, kar pomeni dobro četrtino vseh glasovnic. Skozi skenerje je šlo tudi 171.008 povsem praznih kandidatskih lističev, kar dodatno kaže na obseg nezadovoljstva ali zmede med volivci.
Največ praznih in neveljavnih glasovnic beležijo na državni ravni. Za predsedstvo BiH so zabeležili 47.194 praznih in 13.863 neveljavnih lističev, za Parlamentarno skupščino BiH pa 45.777 praznih in 74.827 neveljavnih. V Federaciji BiH so za Zastopniški dom parlamenta našteli 28.864 praznih in 41.295 neveljavnih glasovnic, za kantonalne skupščine pa 19.225 praznih in 44.049 neveljavnih. V Republiki Srbski je bila za predsednika in podpredsednike registrirana 19.604 praznih in 7.130 neveljavnih lističev, za Narodno skupščino RS pa 10.344 praznih in 41.271 neveljavnih.
Visoko število neveljavnih glasovnic ni novost v bosanskohercegovski politiki. Leta 2022 se je volitev udeležilo 1.733.206 državljanov, neveljavnih pa je bilo 485.369 lističev, kar pomeni podoben delež kot letos, kljub precej višji udeležbi. V primerjavi obeh ciklov se kaže predvsem vztrajnost problema, ne pa njegovo reševanje.
Del praznih in neveljavnih lističev je mogoče razumeti kot zavrnitev ponujenih političnih možnosti, del pa kot posledico zapletenih volilnih pravil in obsežnih list. Ne glede na razlago ostaja delež praznih in neveljavnih glasovnic podoben kot leta 2022.