Enajst evropskih držav in Kanada so se ob robu vrha Nata v Ankari zavezale, da bodo prevzele večjo odgovornost za varnost na severu Atlantika, v Arktiki in Baltskem morju. Po besedah norveškega premierja Jonasa Gahra Storeja gre za neposreden odgovor na pozive ZDA, naj evropske zaveznice v Natu prevzamejo večji del obrambnega bremena.
Skupno izjavo so poleg Kanade podpisale Norveška, Španija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Islandija, Nizozemska, Portugalska, Švedska in Združeno kraljestvo. Države napovedujejo tesnejše sodelovanje na področju obrambe, obveščevalnih dejavnosti, pomorske varnosti ter poveljevanja in nadzora.
Podpisnice so poudarile, da se varnostno okolje na severu hitro zaostruje, pobuda pa je namenjena odvračanju in obrambi pred dolgoročno grožnjo Rusije. Ob tem so izpostavile, da severna morska območja niso pomembna le za Evropo, ampak tudi za obrambo Severne Amerike.
Dogovor prihaja po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump na vrhu Nata znova omenil željo Washingtona po nadzoru nad Grenlandijo. Danska premierka Mette Frederiksen je to odločno zavrnila in ponovila, da Grenlandija ni naprodaj.
Store se je od Trumpovih izjav distanciral in poudaril, da morajo o prihodnosti Grenlandije odločati Grenlandci in Danci. Dodal pa je, da bodo zaveznice skupaj naslavljale varnost Arktike.
Podpisnice so zavezo označile kot izraz močnejše Evrope znotraj močnejšega Nata, pri čemer Evropa in Kanada prevzemata večjo odgovornost za skupno evroatlantsko varnost v tesnem usklajevanju z ZDA.