Evropski poslanci so pozdravili napredek Ukrajine in Moldavije pri približevanju Evropski uniji, hkrati pa državi pozvali, naj nadaljujeta reforme. Precej bolj kritični so bili do Srbije, kjer po njihovi oceni reformni proces zastaja, zlasti na področju demokracije, pravne države, boja proti korupciji in svobode medijev.
Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu glasoval o poročilih o napredku Ukrajine, Moldavije in Srbije na poti k članstvu v EU.
V primeru Ukrajine so poslanci izpostavili prizadevanja države za krepitev demokratičnih institucij tudi v času vojne. Pohvalili so napredek pri pravosodni reformi in boju proti korupciji, obenem pa Kijev pozvali, naj s temi reformami nadaljuje. Zavzeli so se tudi za čimprejšnje odprtje preostalih pogajalskih sklopov ter za nadaljnjo finančno in vojaško pomoč Ukrajini v boju proti ruski agresiji.
Pozitivno so ocenili tudi napredek Moldavije. Po navedbah Evropskega parlamenta je država kljub notranjim in zunanjim pritiskom, med drugim ruskemu vmešavanju, dosegla pomembne premike pri reformi pravosodja ter preprečevanju in pregonu korupcije. Parlamentarni poročevalec Sven Mikser je ocenil, da začetek pristopnih pogajanj kaže, da EU priznava konkretne rezultate Moldavije.
Pri Srbiji pa so poslanci opozorili na zastoj evropske poti. Poročevalec Tonino Picula je ocenil, da je pristopni proces dejansko obstal zaradi nazadovanja demokracije, oslabljene pravne države, neizvajanja ključnih reform in neusklajenosti z zunanjo politiko EU.
Evropski poslanci so Beograd pozvali k napredku pri neodvisnosti sodstva, svobodi medijev, boju proti korupciji in delovanju demokratičnih institucij. Poudarili so tudi potrebo po celovitem sporazumu o normalizaciji odnosov s Kosovom ter popolni uskladitvi Srbije z zunanjo politiko EU.