Evropa bi za zapolnitev vrzeli v infrastrukturi za umetno inteligenco v prihodnjem desetletju lahko potrebovala do 600 milijard evrov, približno 60 milijard na leto. Projekcije napovedujejo, da se bo primanjkljaj zmogljivosti centrov za obdelavo podatkov povečal z okoli 3 gigavatov leta 2025 na približno 20 gigavatov do leta 2036.
Podjetja v evroobmočju se na preobrat že pripravljajo. V letu 2026 naj bi približno desetino vseh naložb namenila rešitvam umetne inteligence, kar se odraža tudi v zadolževanju. Posojila, povezana z UI, so v prvem četrtletju 2026 predstavljala okoli četrtino rasti kreditov podjetjem.
Na delovnih mestih je prehod že viden. Več kot polovica delavcev v evroobmočju po ocenah uporablja orodja umetne inteligence pri vsakdanjem delu, okoli 60 odstotkov zaposlenih v naprednih evropskih gospodarstvih pa dela v poklicih, ki so močno izpostavljeni vplivom teh tehnologij. Nekatere analize napovedujejo, da bi hitra uvedba UI lahko povečala evropsko produktivnost do 4 odstotke v desetih letih, Mednarodni denarni sklad pa vpliv v naslednjih petih letih ocenjuje na približno 1 odstotek.