Več kot 80 let trajajoča harvardska študija razvoja odraslih ugotavlja, da dolgoročno srečo in zdravje posameznika bolj kot karkoli drugega določa kakovost njegovih medosebnih odnosov. Ugotovitve raziskovalcev kažejo, da dobri odnosi ne prispevajo le k subjektivnemu občutku sreče, temveč tudi k telesnemu zdravju, duševni odpornosti in daljši življenjski dobi.
Nasprotno naj bi kronična socialna izolacija zdravju škodovala v obsegu, ki ga avtorji primerjajo z učinkom kajenja več cigaret na dan. Poudarjajo tudi pomen doživljanja nadzora nad časom: ljudje, ki se počutijo preobremenjene in menijo, da nimajo vpliva na svoj urnik, po rezultatih dosegajo slabše ocene življenjskega zadovoljstva in duševnega zdravja.