Podatki o zasebnih potovanjih prebivalcev med julijem in septembrom 2025 kažejo, da je bila Hrvaška cilj približno 40 odstotkov vseh zasebnih potovanj, Sloveniji pa je pripadlo 38 odstotkov. Iz teh številk je razvidno, da novi, raziskovalno obarvani odhodi proti severu za zdaj predvsem dopolnjujejo, ne pa nadomeščajo utrjenega vzorca poletnih počitnic na Jadranu in domači obali.
Jadranska regija tako ostaja najbolj priljubljena poletna počitniška destinacija za Slovence, hkrati pa turistični viri opažajo vse več zanimanja za sever Evrope, predvsem za skandinavske države kot alternativo klasičnemu morju. Turistična agencija Palma navaja, da njihove stranke na sever privabljajo milejše poletne temperature, neokrnjena narava in možnost aktivnega dopusta.
Opažajo tudi, da se del gostov odloča za samostojno organizirane poti z avtodomi, kar jim daje več svobode pri raziskovanju severnih regij. Ramona Habjanič je tak tip potovanja opisala kot »nekoliko drugačen tip dopusta, ki je bolj raziskovalno naravnan in manj vezan na klasične turistične aranžmaje«.
Po uradnih podatkih o turističnem prometu je bilo v slovenskih nastanitvenih obratih skoraj 810.000 prihodov turistov in več kot 2 milijona prenočitev, domači gostje pa so ustvarili približno 23 odstotkov vseh nočitev. Med domačimi destinacijami izstopa občina Piran s skoraj 68.000 prenočitvami, kar predstavlja okoli 15 odstotkov vseh junijskih prenočitev v tej občini. Prihodov tujih turistov je bilo nekaj več kot 652.000, njihovih prenočitev pa skoraj 1,6 milijona, oboje približno 2 odstotka več kot leto prej. Struktura tujih gostov se spreminja: nemških turistov je bilo za 18,3 odstotka manj, avstrijskih pa za 7 odstotkov manj kot leto prej.