Na Hrvaškem je leta 2025 zaradi srčno-žilnih bolezni umrlo 19.852 ljudi, kažejo najnovejši statistični podatki, ki so jih predstavili organizatorji javnozdravstvene akcije ob svetovnem dnevu srca. Ti primeri predstavljajo približno 40 odstotkov vseh smrti v državi v tem letu, kar pomeni, da je skoraj vsak drugi umrli Hrvat ali Hrvatica podlegel bolezni srca in ožilja.
Podrobnejši razrez po spolu razkriva izrazito breme pri ženskah. Srčno-žilne bolezni so bile leta 2025 vzrok smrti pri 11.020 ženskah, kar pomeni 44 odstotkov vseh umrlih žensk. Pri moških je bilo takih smrti 8.832, kar predstavlja 35,4 odstotka vseh umrlih moških. Številke potrjujejo, da bolezni srca in ožilja niso samo “moška bolezen”, temveč ključen vzrok smrtnosti pri obeh spolih, z nekoliko višjim deležem pri ženskah.
Med posameznimi diagnozami izstopajo hipertenzivne bolezni in ishemična bolezen srca. Hipertenzija je bila leta 2025 odgovorna za 10,8 odstotka vseh smrti oziroma 5.405 umrlih, ishemična bolezen srca pa za 10,5 odstotka oziroma 5.227 smrti. Skupaj ti dve skupini predstavljata dobrih 21 odstotkov vseh smrti, kar pomeni, da je približno vsak peti umrli Hrvat umrl zaradi ene od teh dveh diagnoz.
Natančno skupno število vseh smrti na Hrvaškem v letu 2025 v predstavljenih podatkih ni navedeno, zato delež srčno-žilnih bolezni ostaja opredeljen kot “skoraj 40 odstotkov”. Tako visok delež kaže na veliko breme za javno zdravje in na to, da bo preprečevanje dejavnikov tveganja – od nadzora krvnega tlaka do sprememb življenjskega sloga – tudi v prihodnje ključno orodje hrvaškega zdravstva.