Občutek zadrege, ki ga najstniki doživljajo v prisotnosti staršev v javnosti, je po besedah psihologa Luisa Guilléna iz organizacije Psicopartner pogosta izkušnja, povezana z iskanjem večje avtonomije in potrebe po sprejetosti v vrstniški skupini. Poudarja, da je adolescenca izrazito družbeno obdobje, v katerem imajo mladi občutek, da so ves čas pod drobnogledom, zato jih nerodni trenutki s starši lahko močno prizadenejo.
V takem okolju starši po Guillénovi oceni nehajo delovati kot samoumevni del najstnikovega sveta in postanejo možen vir zadrege pred prijatelji. Mladostnik se zato od njih bolj jasno distancira, da bi lahko gradil lastno identiteto zunaj družinskega kroga in utrdil svoj položaj v skupini vrstnikov.
Med sprožilci zadrege Guillén izpostavlja javno izkazovanje naklonjenosti s strani staršev, njihovo izbiro oblačil ter pripombe, ki jih najstniki razumejo kot »zastarele« ali odmaknjene od sodobnega sveta. Po njegovem mnenju to ni znak pomanjkanja ljubezni do staršev, temveč predvsem izraz močne potrebe mladostnikov, da pripadajo in se čim manj izpostavljajo.