V analizo naj bi vključili 259.388 ljudi, ki so že doživeli vsaj eno epizodo srčno-žilne bolezni, med njimi srčni infarkt, možgansko kap, srčno popuščanje, atrijsko fibrilacijo ali koronarno bolezen. Nova obsežna raziskava o srčno-žilnih boleznih naj bi tako pod vprašaj postavila zanašanje izključno na indeks telesne mase (ITM) pri ocenjevanju tveganja.
Avtorji naj bi ugotovili, da sta obseg pasu in razmerje med pasom in boki natančnejša napovednika prihodnjih srčno-žilnih zapletov kot ITM, zlasti pri ljudeh z normalno telesno težo. Pri teh naj bi velik obseg pasu ali visoko razmerje pas–boki povečala tveganje za takšne bolezni za približno 15 do 50 odstotkov.
ITM se izračuna tako, da telesno maso v kilogramih delimo s kvadratom telesne višine v metrih. Rezultati raziskave naj bi kazali, da sam zase ni tako zanesljiv kazalnik tveganja kot meritve obsega pasu. Hkrati naj raziskava ne bi upoštevala prehranjevalnih navad, stopnje telesne dejavnosti in genetske nagnjenosti k debelosti.